Ars Technica - Applova funkcija ščitenja zasebnosti s skrivanjem pravega naslova MAC, ko se iPhone ali iPad povežeta v brezžično omrežje, naj bi že leta varovala uporabnike. Izkazalo se je, da to ne drži in da iOS še vedno deli prave fizične naslove, ugotavlja Dan Goodin.

Skrivanje naslovov MAC ni ključnega pomena, a predstavlja enega izmed sestavnih delov varovanja zasebnosti. Njihova zloraba je malo verjetna, a v preteklosti smo že videli teoretične demonstracije, da je možno s slednjem tem naslovom po več lokacijah izdelati profil uporabnika, zlasti kje se giblje. Zato je Apple leta 2020 v verziji iOS 14 uvedel skrivanje (randomizacijo) naslovov MAC. Podobno omogoča tudi Android.

Apple je ta teden - torej polna tri leta pozneje - izdal popravek za iOS, ki je to funkcijo popravil. Doslej namreč ni delovala. Naprave so vedno, četudi so na primer uporabljale VPN, z omrežjem Wi-Fi delile pravi naslov MAC. V sporočilu multicast, ki ga je naprava ob vključitvi v omrežje, poslala vsem ostalim napravam, je bil naslov MAC res naključen. To je preprečilo pasivno spremljanje. A v drugih paketkih je iOS še vedno delil pravi naslov, zato aktivne naprave niso imele nobenih težav ugotoviti naslova MAC ostalih naprav v omrežju. Luknja je sedaj...

Slo-Tech - Google je v YouTubu začel aktivno preprečevati delovanje orodij za blokiranje oglasov. Uporabniki širom Evrope so začeli dobivati opozorila, da naj se bodisi vpišejo v plačljivi YouTube Premium bodisi izklopijo blokiranje oglasov, sicer si videoposnetkov ne bodo mogli več ogledovati. Gre za eno večjih sprememb, saj je bil YouTube doslej kljub številnim oglasom do blokiranja prizanesljiv.

Nato je Google 16. oktobra posodobil pogoje uporabe, v katere so izrecno zapisali, da blokiranje oglasov predstavlja kršitev teh pogojev. Mehanizme za preverjanje, ali uporabniki blokirajo oglasi, YouTube v omejenem obsegu preizkuša že od maja. To YouTube stori s skripto, ki se spremeni vsaj dvakrat dnevno, in preveri nastavitve v uporabnikovem brskalniku. To pa bi utegnilo biti v nasprotju z evropsko zakonodajo.

Borec za pravico do zasebnosti Alexander Hanff je pri irskem informacijskem pooblaščencu vložil prijavo zoper Google. Trdi, da YouTube uporablja kodo v JavaScriptu, za poganjanje katere...

Slo-Tech - Te teden je minilo 40 let od izida enega najbolj prepoznavnih programov, ki je spremenil način pisanja. Oktobra 1983 je izšel urejevalnik besedil Microsoft Word. Tedanji Multi-Tool Word je 25. oktobra 1983 izšel za DOS in Xenix.

Širša skupnost je novo orodje spoznala novembra 1983, ko so Multi-Tool Word priložili reviji PC World. Šele 1989 je potem izšla verzija 1.0, nato pa je bil razvoj čedalje hitrejši. Danes je Word del paketa Microsoft 365 in predstavlja dominantni urejevalnik, pa tudi celoten pisarniški paket je neuradni standard. A ni bilo vedno tako.

V 80. letih je bil Word zgolj eden izmed urejevalnikov besedil. Že od začetka je Microsoft reklamiral način WYSIWYG (kar vidiš, tudi dobiš) kot način urejanja besedila, kjer ni treba uporabniku poznati ozadja, temveč bo dokument natanko tak, kot ga ustvari na zaslonu. Svoj čas so imeli uporabniki z Wordovim vmesnikom nemalo težav, ker je bil precej drugačen od tedaj vplivnega WordStarja, a so se sčasoma navadili. Ko je leta...