Slo-Tech - Ameriška Uprava za varnost na avtocestah (National Highway Traffic Safety Administration) je zaključila večmesečno preiskavo, v kateri so analizirali 956 nezgod, v katerih so bila v letih 2018-2023 udeležena vozila znamke Tesla. V nekaterih primerih so se vanje zaleteli drugi vozniki, a preiskava se je osredotočila na asistenčne sisteme v teslah. Ugotovili so, da so ti slabo zasnovani in zato nevarni.

Tesla nudi Autopilota in FSD (Full Self-Driving), ki imenu navkljub ne omogočata, da avto vozi brez voznika. A temu se precej približata, hkrati pa od voznikov ne terjata dovolj pozornosti. Med obravnavanimi nesrečami je bilo 211 čelnih trčenj tesel v ovire. V kar 59 primerih so imeli vozniki dovolj časa za reakcijo - vsaj pet sekund, pogosto tudi deset- pa niso storili nič. Vozniki so se preveč zanašli na asistenčne sisteme in niso bili pozorni na vožnjo, hkrati pa jih avtomobil na to ni opozarjal. Preiskava je ugotovila, da je sistem zasnovan slabo in da takšnih napak druge znamke...

Slo-Tech - Microsoft je na Github postavil izvorno kodo operacijskega sistema MS DOS 4.0, potem ko sta verziji 1.25 in 2.0 tam že desetletje. MS DOS 4.0 je izšel leta 1988 in tedaj ni požel veliko navdušenja, še danes pa ga nostalgiki raje preskočijo. Ta verzija ima tudi neslavni rekord, da je med vsemi izdanimi verzijami DOS-a najbolj potratna, saj je potrebovala tedaj astronomskih 92 kB pomnilnika. DOS 6.0 ga je na primer potreboval le še 72 kB.

Da se je DOS 4.0 znašel med odprto kodo, je najbolj zaslužen Connor "Starfrost" Hyde, ki je prebrskal svoje arhive. Microsoft in IBM sta sedaj DOS izdala pod MIT-ovo licenco, ki šteje med odprtokodne.

MS DOS je operacijski sistem, ki ne zna izvajati več programov hkrati. A ne bi bilo treba, da je tako. Sočasno je potekal tudi razvoj MT DOS (multitasking DOS), za katerega pa nikoli ni bilo dovolj navdušenja, da bi ga izdali kot samostojni operacijski sistem. Znašel se je le na nekaterih evropskih računalnikih, če so ga namestili OEM-i. Izvorne kode...

Slo-Tech - Googlov lastnik Alphabet je včeraj prijetno presenetil z rezultati minulega četrtletja, ki jih je začinil z napovedjo prvih dividend in z izdatnim paketom odkupovanja lastnih delnic. Delnica podjetja je pridobila 12 odstotkov. Ker podjetje sedi na dobrih 108 milijardah dolarjev denarnih sredstev, bodo od tega 70 milijard dolarjev porabili za odkupe lastnih delnic. Tržna kapitalizacija podjetja je takoj po objavi presegla dva bilijona dolarjev.

Za dividende bodo sicer namenili skromnih 0,20 dolarja na delnico, kar bodo izplačali 17. junija, a to je še vedno več kot doslej, ko dividend ni bilo. V minulem četrtletju so ustvarili 80,5 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja je znašal 25,4 milijarde dolarjev oziroma 32 odstotkov več kot leto poprej, čisti dobiček pa 23,6 milijarde dolarjev oziroma 1,89 dolarja na delnico.

Najbolj zaslužen za rekordne prihodke, ki so presegli tudi najbolj optimistična pričakovanja...