Slo-Tech - Nemška Zvezna agencija za okolje (Umweltbundesamt, UBA) je ocenila, da jim ne bo uspelo izpolniti podnebnih ciljev za leto 2030, ki predvidevajo 65-odstotni zmanjšanje emisij. Prav tako narašča verjetnost, da bodo zgrešili cilj ogljične nevtralnosti do leta 2045.

Nemški cilji so ambicioznejši od evropskih. V primerjavi z referenčnim letom 1990 je Nemčija uspela emisije znižati za 40 odstotkov, kar pa ni dovolj. A Hans-Martin Henning, predsednik podnebnega sveta, ki je posvetovalno telo nemške vlade, je v torek dejal, da so pričakovanja o znižanju emisij do leta 2030 pretirana. Kljub 130 ukrepom, ki jih je nemška vlada predpisala v različnih sektorjih, se to ne bo zgodilo, ker ukrepov zlasti v gradbeništvu in prometu ne izvajajo. Gradbeništvo bo dovoljene emisije do leta 2030 kumulativno preseglo za 35 milijonov ton CO2, promet pa za 120-200 milijonov ton CO2. Promet je tudi glavni krivec za nedoseganje ciljev, saj predstavlja dve tretjini presežnih izpustov.

S tem se strinja tudi...

Slo-Tech - Danes se je začel uporabljati evropski akt o digitalnih storitvah (DSA), ki med drugim postavlja strožje pogoje obratovanja za 19 velikih spletišč. Formalno so razdeljeni v zelo velike spletne platforme (VLOP) in zelo velike spletne iskalnike (VLOSE). Na tem seznamu je več spletišč podjetja Alphabet (Google) in tudi dve Metini (Facebook in Instagram).

DSA platformam nalaga obveze glede varovanja uporabnikov pred nezakonitimi vsebinami, dezinformacijami in drugimi tveganimi vsebinami. Za velika spletišča pa so pogoji še strožji, denimo uporabniki imajo možnost enostavne odjave od ciljanega oglaševanja, mladoletnim pa ga sploh ne bodo smeli več nuditi. Danes je bil tudi rok za oddajo ocene tveganja, ki jo bodo morala spletišča pripravljati in oddajati periodično. Platforme bodo morale poskrbeti tudi za moderiranje in omogočiti prijavo vsebin. Spletna mesta so se že pripravila na novosti. Facebook tako že nekaj tednov sprašuje uporabnike, ali želijo ciljano oglaševanje ali ne. Tudi...

Slo-Tech - Dostop do elektronskega predala in njegove nastavitve so ključi za dostop do velike večine vseh digitalnih storitev, ki jih uporabljamo. Google v Gmailu za zaščito skrbi z dvostopenjsko avtentikacijo, ki jo potrebujemo pri novi prijavi, nato pa lahko v napravi ostanemo prijavljeni več tednov. Google je sedaj napovedal, da bo dodatno preverjanje (2FA) pogostejše, četudi smo v napravi že prijavljeni.

Prvi nasvet je seveda vključiti 2FA, saj tega še vedno niso storili vsi uporabniki. Uporaba Gmaila brez 2FA je zelo nevarna in se odsvetuje, saj kljub Googlovim poizkusom čim bolje zaščititi uporabnike ostaja ranljiva za hekerske prevzeme. Google pa nas obvešča še, da bo po novem 2FA potreben pri spreminjanju občutljivih nastavitev Gmaila, četudi smo prijavljeni. To so na primer novi filtri, nastavitve avtomatičnega posredovanja pošte, dostop prek protokola IMAP ipd. Google bo v takih primerih preveril, ali je treba dodatno potrditi istovetnost uporabnika, četudi je ta prijavljen.

...