Računalniški muzej -

V Računalniškem muzeju poročamo o prvih mikroračunalnikih namenjenih množični zasebni in poslovni uporabi. Najverjetneje ste že slišali za mikroračunalnike kot so Commodore PET, Apple II ali pa Tandy TRS-80, ki so na trg prišli leta 1977. Pravih operacijskih sistemov ti sprva še niso poganjali. Proizvajalci so jih opremili le s tolmači za preproste različice programskega jezika BASIC. Označujemo jih kot mikroračunalnike druge generacije, po zaslugi njihovega presenetljivega prodora med zasebne uporabnike pa tudi kot prve hišne mikroračunalnike. Zasebni uporabi proizvajalci sprva sploh niso namenjali posebne pozornosti. Priložnost za množično prodajo so namreč videli v napravah za poslovno in pisarniško uporabo. Med tujimi napravami so se v Jugoslaviji na začetku osemdesetih najprej uveljavili mikroračunalniki Apple II. Več domačih različic so nekje od leta 1982 proizvajali tudi v hrvaškem podjetju Ivasim pod nazivom Ivel.

Prvi domač mikroračunalnik opremljen za poslovno uporabo je...

Slo-Tech - Telegram se je doslej izogibal sodelovanju z organi pregona v več državah, običajno z izgovorom, da so podatki in ključi za dešifriranje razpršeni po strežnikih v več državah, zato s sodno odredbo ene države do podatke ne morejo. Pritisk na ustanovitelja, aretacija v Francija in preiskave so podjetje vendarle prisilili, da je nekoliko spremenilo svojo politiko.

Spremenili so svojo politiko zasebnosti, kjer je (šele sedaj!) jasno zapisano, da bodo ob prejemu sodnih zahtevkov izvedli ustrezne postopke in razkrili uporabnikova naslov IP ter telefonsko število organom pregona. Agregirane statistike o razkrivanju osebnih podatkov bodo razkrivali o rednih poročilih o transparentnosti, ki jih morajo platforme po evropski zakonodaji redno objavljati.

V izjavi za javnost je Telegram dejal, da so spremembe uvedli, da bi kriminalce odvrnili od uporabe platforme. Uradno želijo s tem preprečiti, da bi kriminalci načeli integriteto platforme, kar je sicer plemenit cilj, a precej oddaljen od...

Slo-Tech - Dasiravno je namen Starlinka zagotavljanje internetne povezave povsod, zlasti kjer so klasični načini teže dostopni, saj uporablja satelite, vendarle ni tako zelo univerzalen, kot bi pričakovali. Kjer je pokritost nizka glede na potrebe, bo Starlink odslej zaračunaval pribitek v višini 100 dolarjev. Tako imenovani congestion charge, ki ga na primer poznamo iz nekaterih zahodnih mest kot plačilo za vožnjo z avtomobilom po središču, bo Starlink zaračunal samo enkrat. Če se gneča pojavi kasneje, obstoječi naročniki prispevka ne bodo plačali. Zaračunal pa se bo lahko ob prehodu na nov naročniški paket ali zamenjavi naslova.

Zamisel je seveda preprosta. Kjer je omrežje že sedaj zelo obremenjeno, saj imajo sateliti končno kapaciteto, želi SpaceX potencialne nove naročnike povprašati, ali resnično želijo in potrebujejo storitev. Če se bo v prihodnosti omrežje izboljšalo, se pribitek na tistem področju ne bo več zaračunaval. Starlink torej v resnici želi, da bi ljudje počakali. Kdor se...