Slo-Tech - Mesec dni dolgo popotovanje je končano, James Webb (LWST) pa srečno na cilju. Danes okrog 18. ure po slovenskem času je teleskop še zadnjikrat prižgal motorje za skoraj pet minut in se utiril v orbito okrog točke L2. Z zadnjim manevrom je svojo hitrost spremenil za 1,6 metra na sekundo, s čimer se je uspešno utiril. Sedaj sledi še dolgotrajno umerjanje instrumentov.

Točka L2 je druga Langrageeva točka za sistem Sonce-Zemlja. Za vsak par nebesnih teles lahko obstaja pet teh točk, ki označujejo lege, v katerih ujet satelit (ali drugo manjše telo z zanemarljivo maso) miruje relativno na večji telesi. Gre torej za stacionarne rešitve problema treh teles. Prve tri točke so nekoliko nestabilne, četrta in peta pa sta stabilni. To pomeni, da predmeti, ujeti v L4 in L5, tam tudi ostanejo, ker perturbacije njihovih položajev povzročijo sile, ki jih silijo nazaj. Po drugi strani je iz točk L1, L2 in L3 sicer možno pasti brez popravljanja položaja, a za LWST to ne bo problem. Ne bo namreč...

Slo-Tech - Nizozemska agencija za trg in zaščito potrošnikov (ACM) je Applu izrekla pet milijonov evrov globe, ker je z omejevanjem dostopa do alternativnih plačilnih sistemov v aplikacijah na App Storu nezakonito omejeval konkurenco. ACM je kršitve preliminarno ugotovil že avgusta lani in uradno še decembra lani, ko je sodišče del avgustovske odločbe razveljavilo. Ker Apple kršitev ni odpravil, je ACM sedaj grožnjo uresničil in izrekel napovedanih pet milijonov evrov globe. Če Apple kršitve ne bo odpravil, bo kazen vsak teden zrasla za novih pet milijonov evrov do največ 50 milijonov evrov.

V konkretnem primeru gre za aplikacije za zmenke (dating apps), ki so na voljo v App Storu. Nekatere aplikacije terjajo plačilo naročnine, ki pa jo Apple zahteva prek svojega plačilnega sistema, od katerega vzame 15 ali 30 odstotkov provizije. Ponudniki aplikacij ne smejo v njih niti omeniti, da obstaja možnost plačila izven App Stora, kar je nepošten pogoj, meni Nizozemska. Applove spremembe po...

Slo-Tech - Programi za nagrajevanje odkritih ranljivosti v programski opremi niso nič novega, saj proizvajalci na ta način vzpodbujajo etično razkrivanje lukenj v svojih izdelkih. Nekoliko teže je to z odprtokodno programsko opremo, ki običajno nima finančno močnega zaledja. Evropska komisija je zato na platformi Intigriti zagnala program za nagrajevanje prijavljenih ranljivosti v odprtokodnih programih. Na voljo je 200.000 evrov, najvišja nagrada pa lahko znaša 5000 evrov za najresnejše ranljivosti. Še 20 odstotkov bodo primaknili, če bo prijavitelj ponudil tudi kodo za zakrpanje ranljivosti.

Nagrajevali bodo luknje v LibreOfficeu, Mastodonu, Odooju, Cryptpadu in LEOS-u. Iščejo se zlati ranljivosti, ki so povezane z odtekanjem osebnih podatkov, vertikalno ali horizontalno eskalacijo privilegijev ter SQLi. Izbrali so programsko opremo, ki jo uporabljajo javne službe Evropske unije. Evropska komisija je že leta 2020 ustanovila Pisarno za odprtokodne programe (EC Open Source Programme Office),...