»

Ptice kot ustvarjalke glasbe

Ptice na žici

vir: Daily Mail
Daily Mail - Naslov je sam po sebi logičen, saj vsi vemo, da so ptice pevke zmožne odžvrgoleti čudovite napeve, sploh če se zatečemo v mirno naravo, kjer ni mestnega hrupa. A ptice so lahko očitno tudi vir glasbe, brez da bi odpirale kljunčke. Brazilski glasbenik in režiser Jarbas Agnelli je v lokalnem časopisu zagledal sliko, na kateri so ptice sedele na vzporednih žicah, kar mu je nemudoma predstavljalo note na notnem črtovju.

Iz same radovednosti, kako bi melodija zvenela, jo je uglasbil s ksilofonom, fagotom, oboo in klarinetom, čeprav priznava, da to morda ni najbolj originalna ideja. Vseeno je rezultat prijetna in mirna melodija, ki pa traja zgolj minuto. Gospod Agnelli za melodijo ne jemlje zaslug, saj pravi, da je avtor jata ptic, ki se je...

27 komentarjev

Dva sistema na eni plošči

Hibridi prihajajo tudi v računalniško industrijo

vir: Tweak Town
Tweak Town - Dandanes je nadvse moderno govoriti o varčevanju s kakršnimikoli oblikami energije in biti zelen. Za ta namen so nadvse primerni sistemi, ki uporabljajo procesorje Intel Atom, saj porabijo izredno malo energije, a še vedno omogočajo osnovno brskanje po spletu. Zmogljivost procesorja se še poveča v kombinaciji z nVidiinim veznim čipovjem, s katerim tvorita platformo Ion. A tudi ta še vedno ni dovolj zmogljiva za igranje igric.

Pri DFIju so se zato odločili dopolniti običajen igračarski sistem z manj požrešnim sistemom za vsakodnevno rabo, osnovanem na platformi Ion. DFI Hybrid P45-ION-T2A2 je plošča, ki je sicer polne ATX velikosti, a za zmogljivejši sistem, ki podpira procesorje za ležišče LGA-775 in uporablja vezno čipovje P45, ponuja le...

44 komentarjev

Petdeset let COBOL-a

Prve vrstice v COBOL-u na luknjanih karticah

ComputerWorld - Programski jezik COBOL je dopolnil petdeset let. Daljnega leta 1959 ga je začela razvijati Grace Hopper, častnica ameriške mornarice. Njena ideja je bila zasnovati jezik, v katerem bi lahko programirali v psevdoangleščini namesto v strojni kodi ali zbirniku, kot je bilo tedaj običajno. Kljub svoji starosti pa COBOL še zdaleč ni za odmet. Še vedno poganja na milijone bančnih avtomatov po svetu, v njej je napisanih tri četrtine poslovnih programov itd. Ocenjujejo, da je trenutno v uporabi 200 milijard vrstic kode v COBOL-u, vsak dan pa dobimo na stotine novih. Znanje COBOL-a naj bi bilo eno izmed varnejših znanj v računalniški branži, saj nudi najvarnejša delovna mesta.

Vse najboljše, COBOL!

124 komentarjev

Dell prevzema Perot Systems

Slashdot - Dell se je sporazumel o prevzemu podjetja Perot Systems, za katerega bo odštel 3,9 milijarde dolarjev v gotovini. S prevzemom kani Dell razširiti svojo paleto IT-storitev in prodati več svoje strojne opreme obstoječim strankam Perota. Perot Systems je teksaško podjetje, ki po celem svetu nudi IT-storitve za posebne potrebe strank zlasti v zdravstvu (kjer realizirajo 48 odstotkov svojega prometa) ter vladi (dobra četrtina prometa), industriji, bančništvu, zavarovalništvu itn. S tehnologijami, ki jih bo Dell dobil z nakupom, bodo lahko uspešneje posegli na trg oblačnih storitev, je pojasnil Dellov izvršni direktor Michael Dell.

V zadnjem fiskalnem letu sta Dell in Perot Systems skupaj zabeležila 16 milijard dolarjev dohodkov s področja strojne opreme in IT-storitev ter dodatnih osem milijard s podporo. Od tega je Perot poskrbel za tri milijarde. Delnica podjetja Perot je razumljivo poskočil za 65 odstotkov in se ustalila pri 30 dolarjih, kolikor znaša Dellova ponudba. Upravi...

0 komentarjev

V Iranu še strožja internetna cenzura

Slashdot - Iranci so spet zaostrili svojo internetno železno zaveso, saj so onemogočili dostop do Gmaila, Yahooja in nekaterih drugih strani v angleščini. Povod so bržkone sveži protesti, ki so se razplamteli v zadnjih dneh, ko je iranski predsednik ostro napadel Izrael in označil holokavst kot laž. Pronicanja informacij o dogajanju v državi v svet Iranu ni uspelo ustaviti, a to pravzaprav sploh ni njihov cilj. Pomembneje je ustaviti pritok informacij v državo in znotraj nje, kjer nove blokade delo odlično opravljajo.

Blokada postavlja nevaren precedens, saj doslej Iran Gmaila in Yahooja še nikoli ni blokiral. Seveda ni težko razumeti, zakaj takšna odločitev, saj je elektronska pošta po prepovedi poročanja Musaviju, opoziciji, protestih in podobnem prek klasičnih medijev postala praktično edino dostopno občilo. Podobno so nedostopne tudi angleške strani z novicami, kot je denimo CNN.

23 komentarjev