Slo-Tech - Na Poljskem se je končala 16. mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike, na kateri je slovenska ekipa dosegla izjemen uspeh. Peter Andolšek (Gimnazija Bežigrad) je osvojil zlato medaljo in 1. mesto v skupnem seštevku. Njegov uspeh so dopolnili Žan Ambrožič (Gimnazija Kranj) in Miha Brvar (Gimnazija Bežigrad) s srebrnima medaljama ter Žan Arsov (Gimnazija Bežigrad) z bronasto medaljo in Marija Judež (Sr. elektro šola in tehn. gimnazija Novo mesto) s pohvalo. Peter Andolšek je že tretje leto zapovrstjo osvojil zlato medaljo, letos pa je lanski rezultat nadgradil še s prvim mestom. To je že druga absolutna zmaga za Slovenijo, saj je leta 2017 vso konkurenco premagal tudi Aleksej Jurca.

Letošnja olimpijada je potekala od 10. do 20. avgusta v poljskih Katovicah. Tekmovanje iz astronomije in astrofizike za srednješolce obsega tri discipline: teoretične naloge, opazovanje in obdelava podatkov. V slednjih kategorijah je bil Peter Andolšek najboljši tudi posamično. Na olimpijado...

BBC - Poskus ruske vesoljske agencije, da bi po skoraj pol stoletja vnovič pristali na Mesecu, se je očitno sfižil, kajti sonda Luna-25 se je najverjetneje raztreščila na površju.

10. avgusta je iz kozmodroma Vostochny na vzhodu Rusije poletela raketa Soyuz z lunarno sondo Luna-25 na krovu. 1750-kilogramska naprava je bila dolgo v razvoju, saj sta se izdelava in priprava misije zaradi šibkega ekonomskega stanja Rusije ter njene vesoljske agencije zavlekli za poldrugo desetletje. Kljub temu so imeli Rusi z odpravo velike načrte. Najprej zaradi stvarnega tehničnega podviga, s katerim bi sonda pristala v predelu južne polarne regije, česar doslej ni storil še nihče. Drugič zaradi propagandnega učinka, saj bi šlo za prvi ruski pristanek na Mesecu po skoraj pol stoletja, ko je leta 1976 tam pristala predhodnica, Luna-24.

Toda sedaj vse kaže, da se je misija ponesrečila. Sonda je sicer 16. avgusta prispela do našega naravnega satelita in se vtirila v njegovo krožnico. Toda ob sobotnem...

Slo-Tech - Razvoj kvantnih računalnikov sicer ne pomeni, da bo takoj razbito vso današnje šifriranje, bodo pa ciljani napadi na danes varne algoritem mogoči. Panaceja so algoritmi, ki so na sposobnosti kvantnih računalnikov odporni (PQC), ki se pospešeno razvijajo. Google je ta teden predstavil implementacijo standarda FIDO2, ki je imun na napade s kvantnimi računalniki.

Standard FIDO2 je bil sprejet pred petimi leti in omogoča varno prijavo v spletne strani brez uporabe gesel. Trenutno je FIDO2 varna implementacija, za katero ni znanih ranljivosti, podpirajo pa jo že številne strani in storitve. Kriptografski ključi za prijavo so shranjeni v pametnih ključkih, telefoni in drugih napravah, s čimer odpade potreba po pomnjenju in vpisovanju gesel.

Današnji šifrirni algoritmi, denimo RSA, so preizkušeni in so prestali test časa. Novi algoritmi PQC tega testa še niso opravili in primeri, ko bomo v njih odkrili neverjetne luknje, se bodo verjetno še kdaj zgodili. Lani se je to zgodilo algoritmu...

Nature - Po Muskovem prevzemu Twitterja so se razmere na družbenem omrežju spremenile, kar se odraža tako v uporabniški izkušnji kot tudi zapuščanju platforme. V reviji Nature so anketirali več kot 9000 znanstvenikov in ugotovili, da ti čedalje manj uporabljajo Twitter. Razlogov je več, prevladujoč problem pa je poslabšanje kakovosti razprave in uporabniške izkušnje zaradi naraščanja števil trolov. Twitter je postal gojišče dezinformacij, ekstremnih stališč in nadlegovanja.

Približno polovica anketiranih raziskovalcev je odgovorila, da Twitter v zadnjih šestih mesecih uporabljajo manj. Prav toliko se jih je v tem času pridružilo tudi drugim platformah, denimo Mastodonu ali Threads, ki pa niso popolna zamenjava. Raziskovalci poudarjajo, da je imel Twitter v preteklosti izrazito pozitiven izkupiček zanje, saj je omogočal večjo vidno raziskav in gradil skupnost. A razmere so postale kaotične. Povečujeta se število trolov in lažnih računov ter količina sovražnega govora, so izpostavili...