Slo-Tech - Pa imamo še eno vrsto ledu, ki nosi že rimsko številko XXI. Nemški raziskovalci v Nature Materials poročajo o odkritju nove faze ledu, ki lahko nastane v zelo posebnih pogojih. Njena oznaka ni naključje, saj dejansko poznamo že 20 različnih faz ledu, ki se pojavijo, če vodo zmrzujemo pri različnih temperaturah in tlakih z različnimi hitrostmi. Zemeljski svet je sicer dolgočasen, saj imamo večinoma heksagonalni led I_h in le zelo malo kubičnega ledu Ic. Če pa si damo duška v laboratoriju ali pa se ozremo v vesolje, je svet takoj precej bolj pester.

Led XXI nastane, če vodo pri sobni temperaturi izjemno hitro stisnejo do visokih tlakov. To je v resnici nenavadno, saj večina eksotičnih vrst ledu nastane pri zelo nizkih ali zelo visokih (da, pri visokem tlaku je lahko led tudi vroč) temperaturah. Ko vodo stisnejo zelo hitro, se izognejo kristalizacijo v led VI, zato lahko pri še višjem tlaku nastane led XXI. Gre torej za srednje stabilno fazo, ki se pri višjih tlakih hitro pretvori v...

Slo-Tech - Raziskovalci s kalifornijske univerze v San Diegu (UCSD) so v tri leta dolgi raziskavi pokazali, kako lahko s poceni opremo, ki je široko dostopna, prisluškujejo satelitski komunikaciji. Za razliko od prizemnih mobilnih omrežij, kjer je strah pred prisluškovanjem dovolj ukoreninjen, da so začela uporabljati šifriranje, se dolgo časa nihče ni ozrl navzgor. Približna polovica komunikacije s starih geostacionarnih satelitov poteka povsem nezaščiteno.

Raziskovalci iz San Diega in Marylanda so kupili za 750 dolarjev opreme, med katero so bili satelitski krožnik, strešni nosilec, motor in kartica za priklop. S tem so lahko sprejemale signale in presenečeno ugotovili, da jih večinoma razumejo. Prestrezali so marsikaj: sporočila, internetni promet z letal, telefonske klice, servisne podatke itd. Tako veliki uporabniki, kot so Walmart ter banki Santander in Banjercito, kot mobilni operaterji so podatke pošiljali v nezaščiteni obliki.

Po odgovornem razkritju ranljivosti so se ti sicer...

Slo-Tech - Svetovna meteorološka organizacija (WMO) v novem poročilu ugotavlja, da je bil lani prirast ogljikovega dioksida v atmosferi rekorden, odkar merimo te podatke. Razlog za rekordno povečanje koncentracije CO2 v ozračju je kombinacija antropogenih dejavnikov in divjanja požarov, hkrati pa so ponori - kopenski ekosistemi in morje - čedalje manj učinkoviti. Zlati v Severni in Južni Ameriki so lani divjali rekordni gozdni požari, skupno pa so požari po celem svetu v ozračju sprostili dve gigatoni ogljikovega dioksida.

Večjo uganko in težavo povzročajo pešajoči ponori. Približno letnih emisij zajamejo morje in kopenski ponori, ki izgubljajo svoje sposobnosti. Toplejši oceani lahko raztopijo manj plinov, tudi ogljikovega dioksida, vročina pa vpliva tudi na fotosintezo rastlin. V nasprotju z laičnim prepričanjem visoke temperature upočasnjujejo fotosintezo. Lani so bili oceani zaradi El Nina še posebej topli in tedaj se koncentracija CO2 v atmosferi - to je znano že desetletja - povečuje...