Slo-Tech - Začenši s 1. julijem, bo Google za polovico znižal 30 odstotno provizijo, ki jo pobere ob vsakem plačilu v svojem Play Storu. Popust bo veljal vse dokler ponudnik v tekočem letu ne bo zaslužil milijona ameriških dolarjev, zatem bo znova obdavčen s 30 odstotki. Podoben popust je lani novembra pripravil tudi Apple, a s pomembno razliko: pri njih gre za poseben "program", ki ga moraš zapustiti, potem, ko prvič v letu dni presežeš milijon dolarjev, medtem, ko se bo igra pri Googlu vsako leto začela znova in bo do zasluženega milijona veljala tako za garažne programerje, kot tudi za največje založbe.

Kot so povedali pri Googlu, bo sprememba razveselila veliko njihovih razvijalcev. Relativno seveda, saj svoje izdelke na njihovi tržnici zaračunava le 3 odstotke ponudnikov. Res pa je, da jih od teh le odstotek v letu dni zasluži več od razmejitvenega milijona, zato jih bo popusta deležna velika večina.

Vodstva Googla seveda ni poprijel nenaden napad empatije, pač pa je podjetje...

AMD - Včeraj so pri AMDju splovili še strežniško linijo procesorjev na arhitekturi Zen3, Epyce tretje generacije. Pod pokrovom so novosti bolj ali manj pričakovane, a že s tem gre za zelo hitre čipe, podjetje pa bo z njimi najverjetneje še bolj zarezalo v Intelov delež v strežniškem segmentu.

Še preden je včeraj Lisa Su stopila na oder in predstavila tretjo generacijo AMDjevih strežniških procesorjev EPYC, s kodnim imenom Milan, smo približno vedeli, kaj prinašajo. Že lansko jesen smo namreč dobili prvo dozo arhitekture Zen3, namizniške čipe Ryzen 5000, in strežniške inačice tamkajšnjemu napredku sledijo precej zvesto. V prvi vrsti to pomeni 19% višjo zmogljivost na urin cikel, ki je posledica več dejavnikov. Na primer predelanih čipletov, iz katerih je sestavljen procesor - osem jeder v čipletu je sedaj enakovredno povezanih z 32 megabajti predpomnilnika L3, medtem ko so bili v Zen2 razdeljeni na dva core complexa. Preostale specifikacije tako niso presenetljive in na papirju močno...

Rocket Lab - V podjetju Rocket Lab so razgrnili načrte za večjo sestro svoje majhne rakete Electron, ki je sicer ena uspešnejših v zasebnem sektorju. Neutron naj bi zmogel v nizko Zemljino krožnico prinesti osem ton tovora in bo konkurenca proslavljenemu SpaceXovemu Falconu 9.

Ameriško raketno podjetje novozelandskih korenin Rocket Lab je v zadnjih letih postalo ena večjih zgodb o uspehu zasebnih firm pri pošiljanju tovora v vesolje. In to navkljub dejstvu, da je njihov posel osrediščen okoli razmeroma miniaturne rakete: Electron je visok slabih 18 metrov in lahko v posodobljeni inačici v nizko Zemljino orbito (LEO) ponese do 300 kilogramov tovora. Za primerjavo: SpaceXovi Falconi 9, ki so nam postali tako domači, merijo v višino 70 metrov in imajo nosilnost v LEO do 22 ton! A ravno majhnost Electrona podjetju omogoča, da je ceno za polet spustilo na 7,5 milijona dolarjev (Falconi 9 stanejo okoli 60 milijonov) in s tem našlo tržno nišo. V zadnjem času skušajo za Electrona razviti tudi sistem...