Cloudflare - Vsako spletišče je imelo v korenskem direktoriju datoteko robots.txt, v kateri so bila navodila za pajke, ki se plazijo po internetu. V njej smo lahko na primer Googlove robotke prijazno prosili, naj posameznih podstrani ne indeksirajo, in začuda so se tega vsi držali. V svetu, kjer ni nihče upošteval do not track, se je robots.txt tri desetletja zanašal na dejstvo, da so pajki mož beseda. Toda robots.txt počasi, a zanesljivo izgublja svojo vlogo.

Google je v dokumentaciji svoje storitve Google NotebookLM potihoma zapisal, da ne bo upoštevala robots.txt. V utemeljitve piše, da ne gre za klasične pajke, temveč spletne agente, ki delujejo po navodilih uporabnika, ki jih v nekem trenutku sproži. Podobno bo verjetno kmalu veljajo tudi za druge spletne agente. Razmerje med pajki in uporabniki bilo v zgodnjih letih interneta 14:1, kar je bilo znosno. Danes je to razmerje več tisoč. ClaudeBot ima to razmerje 70.900:1.

A robots.txt, ki se je rodil 1. februarja 1994, ni umrl danes, temveč...

Slo-Tech - ChatGPT, ki preverja starost uporabnikov, bo kmalu polnoletnim uporabnikom ponudil več razposajenosti kot doslej. Spočetka je bil ChatGPT že precej sproščen, a so se po nekaterih hudih zgodbah in samomorih mladoletnih uporabnikov letos odločili, da močno zaostrijo dovoljene načine interakcije. Decembra, ko bo zelo jasno, koliko je kdo star, bodo začeli odrasle uporabnike obravnavati bolj odraslo, je dejal Sam Altman.

Trenutna verzija je omejena zaradi možnosti, da bi vplivala na duševno zdravje in predvsem poslabšala težave pri ljudeh, ki trpijo zaradi različnih bolezni. To pa je za uporabnike, ki nimajo nobenih težav, pomenilo dolgočasnejšo izkušnjo, je dejal Altman. Z novimi orodji bo ChatGPT laže ugotovil, kdo je ogrožena skupina, preostalim pa bo ponudil polnejšo izkušnjo. Ta bo vključevala tudi erotične vsebine, je dodal.

Prvikrat so jo ponudili že februarja, a so potem marca z novo nadgradnjo to možnost ukinili. Povod za nadgradnjo je bila prevelika ustrežljivost...

Slo-Tech - Nvidia je začela prodajati svoj DGX Spark, ki ga imenujejo tudi osebni superračunalnik za umetno inteligenco. Nekoliko manj izumetničeno moremo govoriti o majhnem namiznem ohišju, v katerem se tare procesorske in grafične moči, s čimer bo zmogel poganjati velike jezikovne modele, ki imajo do 200 milijard parametrov. DGX Spark stane 4000 dolarjev, podobne so tudi cene izdelkov posameznih proizvajalcev (npr. Acer Veriton GN100).

V DGX Sparku je toliko računske moči, ki smo jo še pred leti dobili le v superračunalniških beštijah. V poldrugi kilogram težki škatli, ki potrebuje 240 W in meri 15 x 15 x 5 centrimetrov, se skriva čip Nvidia GB10 Grace Blackwell, 128GB pomnilnika LPDDR5x, 4 TB velik NVMe SSD. Poganja ga procesor MediaTek z 20 jedri ARMv9.2. Za povezljivost so dodani priključek USB-C, Wi-Fi 7 in HDMI. Za vse skupaj skrbi Nvidijina distribucija Linuxa (DGX OS), ki temelji na Ubuntuju.

Kot v dobrih starih časih grafičnih kartic se obetajo variante različnih proizvajalcev....