The New York Times - V ZDA se pojavlja čedalje več ločitev, pri katerih je imel eden izmed zakoncev večje količine kriptovalut, ki so po začetku ločitvenega postopka izpuhtele, piše The New York Times. Kakor so ljudje včasih skrivali denar pod žimnico in kasneje na bančnih računih v tujini, so dandanašnji kriptovalute prikladno skrivališče. Zaradi tega cveti tudi industrija forenzičnih analitikov blockchaina, ki iščejo domnevno izginule kriptovalute.

Kriptovalute namreč v nasprotju s pogostim prepričanjem niso neizsledljive. Velja prav nasprotno; vse transakcije so javne in zapisane v verigi blokov (blokchain), niso pa javno znani lastniki denarnic, ki sodelujejo. Težavo pa predstavlja dejstvo, da je sredstva moč zaseči le s poznavanjem gesla oziroma zasebnega ključa. Pri nekaterih ločitvah so v igri veliki zneski, tudi več milijonov, saj številni bitcoini izvirajo iz nižjih zneskov izpred mnogo let, ki so sčasoma z rastjo tečaja pridobili vrednost.

Četudi kriptovalut včasih ni moč zaseči, pa se...

STAT - Ameriški raziskovalci so napravili prve gensko spremenjene miši, pri katerih je mogoče z natančno usmerjenimi ultrazvočnimi signali prožiti njihovo živčevje. Gre za enega uvodnih uspehov sonogenetike, ki obeta učinkovanje na živčevje brez invazivnih elektrod.

Genski inženiring že znamo uporabljati na množico koristnih načinov, kot je zdravljenje človeških bolezni ali povečevanje pridelka. Med bolj eksotične in zanimive naloge pa sodi modificiranje celic na način, da postanejo dovzetne za nove zunanje dražljaje, s tem pa nove oblike nadzora. Najbolj razburljiva tovrstna metoda je trenutno optogenetika, pri kateri se živčne celice modificira, da postanejo občutljive na svetlobo. Na ta način so v eksperimentih miškam na ukaz spreminjali počutje in z elektronskimi nahrbtniki upravljali gensko spremenjene kiborške kačje pastirje. Ali, če ostanemo pri bolj neposredno koristnih rečeh - lani so pokazali, da bo metoda uporabna tudi za zdravljenje nekaterih oblik slepote.

Problem...