Slo-Tech - Spletna stran Algorithmwatch je objavila izsledke ankete o uporabi tehnologije prepoznave obrazov, med policijami držav članic Evropske unije. Iz velike večine so prejeli odgovor, da tehnologijo bodisi že uporabljajo ali pa jo nameravajo vpeljati v naslednjih letih. Najmanj deseterica držav članic tako prepoznavo obrazov že uporablja, še pet pa jo bo vpeljalo v bližnji prihodnosti. Zgolj dve - Belgija in Španija - prepoznave obrazov (za zdaj) ne dovoljujeta. Pri ostalih članicah še čakajo na odgovor.

Prepoznava obrazov se prvenstveno uporablja pri nadzoru državnih meja, zlasti na letališčih, vedno bolj pa tudi pri preiskovanju kaznivih dejanj. Ponekod uporabljajo tudi različico, ki prepoznavo izvaja v realnem času, denimo za preprečevanje in kaznovanje nasilja na množičnih prireditvah ali zaradi iskanja oseb na javnih krajih, na Irskem pa na ta način preverjajo tudi upravičenost posameznikov do socialnih transferjev.

S tem je seveda kar nekaj problemov, tako tehnične kot pravne...

Xbox News - Na dogodku The Game Awards 2019 je Microsoft razkril končno podobo in naziv naslednje v nizu konzol Xbox, ki se bo imenovala Xbox Series X ter imela za obtelevizno igričarsko škatlo neznačilno stolpičasto ohišje. V točnejše tehnične podrobnosti se prisotni še vedno niso spuščali, so pa pokazali prenovljeni kontroler in obljubili združljivost iger za nazaj, vse do prvega Xboxa.

Poleti so na sejmu E3 pri Microsoftu podražili z naslednikom Xboxa One, ki je imel takrat še delovno ime Project Scarlett. Naveza AMDjevih centralnega in grafičnega procesorja ter SSDja naj bi poskrbela za štirikrat zmogljivejšo napravo od tistih iz obstoječe generacije konzol in poganjala igre na ločljivosti 4K. Koliko te navedbe držijo, bomo zagotovo vedeli šele ob izidu okoli božiča prihodnje leto, vemo pa po novem, kako se bo prihodnja iks-škatla imenovala in izgledala.

Na šovu The Game Awards 2019 je Phil Spencer odgrnil tančico z Xboxa Series X, kar je brez dvoma naziv, ki bo še nekaj časa razdvajal,...

Slo-Tech - Oglaševalske agencije in druga podjetja, ki se ukvarjajo s slednjem uporabnikom na internetu, so odkrili nov način sledenja uporabnikom, četudi ti uporabljajo blokiranje tretjih sledilnikov. V ta namen izkoriščajo sistem CNAME, ki omogoča ustvarjanje bližnjic do drugih domen v zapisih DNS. Medtem ko zapis A kaže na naslov IP, ki pripada posamezni domeni, CNAME kaže na drugo domeno. Tako se CNAME uporablja za ustvarjanje aliasov, ki pripadajo dejanski domeni (canonical name). Toda ker razširitve v brskalnikih nimajo dostopa do sloja zahtevkov, ki gre do DNS, ne morejo vedeti, da gre za aliase.

To odpira pot za novi način sledenja, ki se imenuje CNAME Cloaking. Strani, ki jih v to prepričajo ponudniki storitev za sledenje in oglaševanje, lahko ustvarijo nove poddomene (z naključnimi imeni), ki vsebujejo tretje sledilnike. Orodja za preprečevanje sledenja morajo za vsako spletno stran ugotoviti, katero poddomeno uporabljajo za streženje sledilnikov. To pa pomeni, da namesto enega...

Slo-Tech - V indijskih zveznih deželah Assam in Meghalaya so v četrtek izklopili dostop do interneta, da bi zajezili proteste, ki so izbruhnili po sprejemu nove zakonodaje. V četrtek je indijski predsednik Ram Nath Kovind potrdil novelo zakona o državljanstvu, ki ga je dan pred tem sprejel indijski parlament. V zakonu je predviden način za pridobitev indijskega državljanstva za nemuslimanske manjšine iz Afganistana, Pakistana in Bangladeša, ne pa tudi za muslimansko manjšino, ki že živi v Indiji, a brez državljanstva. Po sprejemu zakona so izbruhnili protesti v deželah Assam in Meghalay, zaradi česar je vlada omejila telekomunikacije.

V Meghalayi so onesposobili tudi pošiljanje mobilnih sporočil, medtem ko je v obeh deželah dostop do interneta močno oviran. Oblasti to utemeljujejo z veliko možnostjo, da se družbena omrežja (Facebook, WhatsApp, Twitter ali YouTube) uporabijo za širjenje govoric in informacij o protestih, ki bi potencialno lahko varnostno situacijo še poslabšale ali zanetile...

Slo-Tech - Facebook je doživel nov vdor, ki pa ni bil hekerski, temveč klasični vlom. Neznani storilec je vdrl v avtomobil zaposlenega v Facebookovem računovodstvu, ki je imel v njem več diskov s podatki o zaposlenih. Šlo je za podatke o 29.000 nekdanjih in sedanjih zaposlenih, ne pa za podatke o uporabnikih. Na diskih so bile tudi plačilne liste, številke zdravstvenega zavarovanja (social security number) in podatki o delniških opcijah ter drugih nagradah. Podatki niso bili šifrirani, zaposleni pa ni imel pristojnosti, da jih odnese iz podjetja v svoj avto.

Vlom se je zgodil že 17. novembra, a je Facebook prizadete uslužbence obvestil šele sedaj. Da so diski pogrešani, so izvedeli 20. novembra, teden dni pozneje pa so ugotovili, kaj je bilo dejansko na njih. Facebook je incident tudi prijavil policiji, a diskov seveda še niso našli. Vsem prizadetim so ponudili dvoletno naročnino na storitev za spremljanje kraje identitete.

Tatvina prenosnih računalnikov ali diskov iz vozil ni tako redek...