Slo-Tech - V zadnjem času so se razmahnili telefoni, ki stanejo več kot (dolarskega) tisočaka. Samsungov Galaxy Note 10 Plus, Applov iPhone 11 Pro in celo Huaweijev Mate 30 Pro so vsi v tem razredu, kar bi dalo vtis, da gredo tudi tako drugi aparati za med. Resnica pa je precej drugačna, v raziskavi ugotavlja NPD. Tisočaka za telefon je preveč za veliko večino uporabnikov. Manj kot 10 odstotkov Američanov je pripravljenih za telefon odšteti več kot 1000 dolarjev.

To pa predstavlja nevarnost za 5G, saj bo tehnologija sprva na voljo v najdražjih modelih (za okoli 1200 dolarjev) - in ti se ne bodo hitro prodajali. Če pa ne bo uporabnikov, ki bodo pritiskali na operaterje, da potrebujejo pokritost s 5G, tudi pokritosti lep čas ne bo. Razlike so tudi geografske. V New Yorku in Los Angelesu so ljudje v povprečju bolj pripravljeni plačati 1000 dolarjev za telefon, torej bo tudi tam najprej vzniknil 5G. V raziskavo so torej odkrili, da so ljudje iz bogatejših okolij pripravljeni plačati več in da...

Slo-Tech - Kakovost znanstvenih člankov se zagotavlja z recenzentskim sistemom, o katerem smo že precejkrat pisali. Načeloma plemenito opravilo založniki in uredniki pričakujejo od znanstvenikov brez plačila, pri čemer so recenzenti lahko v konfliktu interesov, na tesnem s časom ali zgolj nesramni. Zamisel je preprosta in je v nekih drugih časih odlično delovala - urednik prejete članke pošlje nekaj strokovnjakom s področja, ki podajo mnenje in predloge za izboljšave, pri čemer avtor njihove identitete ne pozna. Na ta način se zagotavlja višja kakovost dela in iztrebi slabo znanost. Žal se je sistem izrodil. Večina znanstvenikov ima izkušnje z recenzentskimi mnenji, za katera je od daleč jasno, da so jih pisali nekompetentni ali pa samo zlobni posamezniki, ki so članek želeli sestreliti. Recenzent 2 ima celo svojo stran na Facebooku.

Zato je bil skrajni čas, da nekdo objektivno pogleda, ali je recenzentski sistem res slab.V PeerJ so objavili rezultate raziskave, v kateri so analizirali...

Slo-Tech - Interpreter mode Googlovega asistenta so sicer prvikrat predstavili že v začetku letošnjega leta in na prvi pogled je šlo za vražje uporabno zadevo, zlasti za tiste, ki radi potujejo po odročnih krajih. Ampak, z veliko pomankljivostjo, da je do danes deloval le na Google Home napravah in pametnih zaslonih, kot je Nest, obojega pač običajno ne nosimo s sabo po svetu.

Od danes je na voljo tudi na telefonih, ne le na Androidih, tudi na iPhonih in zna sproti prevajati 44 jezikov, med njimi tudi različne dialekte, a slovenščine se žal še ni utegnil naučiti. Najverjetneje zato tudi storitev pri nas še ne deluje.

Tolmača zaženemo z zvočnim ukazom "Hey, Google, help me speak Chinese..." ali pa: "Hey Google, be my Chinese translator,” nakar aplikacija sproti prevaja izrečene stavke in jih v želenem jeziku glasno izgovarja. Za nameček pa v obliki govornih oblačkov ponuja tudi možnost vnaprej predvidenih hitrih odgovorov. Storitev za zdaj zahteva wifi oz. mobilno povezavo v splet, a...

Ars Technica - Raziskovalci z več evropskih univerz so razvili napad Plundervolt, ki s spreminjanjem voltaže skozi sistem za navijanje Intelovih procesorjev doseže, da ti izdajo skrivnosti, ki se obdelujejo v njihovem zavarovanem odseku SGX.

Intel's Software Guard eXtensions (SGX) je set inštrukcij, s katerim je mogoče oblikovati varno enklavo v okviru procesorjevega pomnilnika, kamor lahko odložimo obdelavo posebej občutljivih podatkov, na primer šifrirnih ključev. Od okolice je ločena tako fizično, kakor programsko - s šifriranjem - zato naj druge aplikacije tja ne bi imele dostopa. Vsaj v teoriji, saj smo v začetku tega leta že lahko videli prvo zlo kodo, ki je napadala SGX. Sedaj pa so raziskovalci z univerz v Birminghamu, Leuvenu in Gradcu razvili razmeroma kompakten napad, spretno poimenovan Plundervolt, ki je zmožen iz SGXa pridobiti šifrirne ključe in tudi drugače motiti njegovo delovanje.

Posebno zanimiva je njegova premisa. Medtem ko pretekli razvpiti napadi na strojni ravni, kot so