Slo-Tech - Devet velikih evropskih bank je ustanovilo konzorcij, ki bo ustvaril novo stabilno kriptovaluto, katere vrednost bo vezana na evro. Nove stabilne žetone naj bi izdali že v drugi polovici prihodnjega leta, namenjeni pa bodo zlasti hitrim plačilom majhnih vrednosti. Evropska centralna banka nad projektom ni navdušena.

Predsednica ECB Christine Lagarde je nazadnje junija letos poudarila, da zasebne kriptovalute, četudi stabilni žetoni, predstavljajo tveganja za monetarno politiko in finančno stabilnost. Namesto tega ECB želi uvesti digitalno centralno valuto, za kar pa bo potrebna sprememba evropske zakonodaje. Komercialne banke pa so zaskrbljene, da jim bo takšna digitalna valuta močno skrhala bazo komitentov, ki bi lahko svoja sredstva pretočili v digitalno valuto in shranili pri ECB.

Zato so se ING, Banca Sella, KBC, Danske Bank, DekaBank, UniCredit, SEB, CaixaBank in Raiffeisen Bank International odločile narediti lastno stabilno kriptovaluto. K projektu vabijo tudi druge banke,...

Slo-Tech - Vlada je v četrtek potrdila predlog zakona o obdavčitvi dobičkov iz prodaje kriptovalut, ki ga sedaj pošilja v parlament, ki mora o zakonu še glasovati. Če bo zakon potrjen v trenutni obliki - kar je pričakovati - bodo od leta 2026 dobički iz prodaje kriptovalut obdavčeni z enako 25-odstotno stopnjo kot drugi kapitalski dobički. Ni pa predvidenega zniževanja stopnje obdavčitve z leti lastništva, kot to velja za delnice in podobne naložbe.

Fizične osebe bodo morale voditi evidenco nakupov in prodaj kriptovalut, o čemer bodo do 31. maja za preteklo leto poročale FURS. Obdavčen bo dobiček, ki bo nastal ob prodaji kriptovalut in zamenjavi za konvertibilno valuto ali pa ob uporabi za plačilo blaga in storitev. Pretvorbe med kriptovalutami in prenosi med denarnicami ne bodo obdavčeni. (Obstaja tudi nekaj izjem, denimo digitalne valute centralnih bank, elektrnoski denar ipd.) Davčna osnova za obstoječa stanja bo vrednost kriptovalutnega portfelja 1. januarja 2026.

Evidence bodo...

Slo-Tech - V ZDA so v četrtek sprejeli zakon o stabilnih kriptožetonih (stablecoins), ki ga je ameriški predsednik danes tudi podpisal in razglasil. Zakon GENIUS (Guiding and Establishing National Innovation for U.S. Stablecoins) prvikrat regulira stabilne kriptožetone in postavlja regulatorni okvir za 250 milijard dolarjev velik trg, ki velja za manj tvegani del kriptotrga. Stabilni kriptožetoni so namreč vrednostno priklenjeni na trdne valute, kakršna je dolar.

Zakon je podprlo 308 predstavnikov z obeh polov političnega spektra. Sprva je kazalo, da ga bo manjša skupina republikancev blokirala, a so na koncu dosegli kompromis. S tem ko zakon regulira stabilne kriptožetone, bodo lahko z njimi v svojem imenu trgovale banke in druge finančne institucije. Prav tako bodo imele zvezne države možnost, da uredijo uporabo teh stabilnih žetonov za plačila. Banke in druge institucije dobivajo tudi možnost izdajati lastne stabilne kriptovalute, ki pa bodo morale biti utrjene na neki trdni valuti in...

Slo-Tech - Na trgu kriptovalut se je razpoloženje prevesilo v medvedjo smer, ko so kriptovalute padle na najnižje ravni po letu 2020 in so že več kot 50 odstotkov pod vrhovi izpred pol leta. Včeraj je bitcoin dosegel minimum pri približno 26.200 dolarjih, potem ko je bil novembra vreden več kot 65.000 dolarjev. Ether se je spustil pod 2000 dolarjev. S tržne kapitalizacije kriptovalut je v enem samem dnevu odpihnilo več kot 200 milijard dolarjev.

Da je trg resnično nervozen, najlepše priča cena stabilne kriptovalute terraUSD, ki je načeloma vezana na ameriški dolar, zato je od vzpostavitve z minimalnimi fluktuacijami držala vrednost enega dolarja. Ko se je v sredo terraUSD razletel na manj kot 0,7 dolarja in do danes padel pod 0,17 dolarja, je postalo jasno, da je nekaj zelo narobe. Celo tether, zlati standard med stabilnimi kriptovalutami, je včeraj za kratek čas padel pod 0,95 dolarja, a se je kasneje pobral nazaj na en dolar. Izkazalo se je, da so tudi stabilni kovanci lahko žrtve enakih...

Slo-Tech - Mehiška centralna banka (Banxico) je sporočila, da bo do leta 2024 uvedla digitalno valuto. Novico je mehiška vlada sprva sporočila kar prek Twitterja. Dejali so, da je uvedba novih tehnologij in plačilnih sistemov naslednje generacije izjemno pomembna za povečanje finančne vključenosti. Z drugimi besedami torej trdijo, da bodo s tem znižali število ljudi, ki so trenutno odrezani od modernih finančnih sistemov, ker sploh nimajo bančnih računov ali plačilnih kartic. Drugi razlog pa je seveda siva ekonomija. O uvedbi je v nedavnem intervjuju govoril tudi odhajajoči guverner Alejandro Diaz de Leon.

V zadnjem poročilu je centralna banka dejala, da razmišljajo o uvedbi digitalne valute v več fazah. Uporabljala bi trenutne platforme za elektronsko plačevanje in jih razširila z možnostjo hitrega, varnega in učinkovitega plačevanja. Centralna banka se o tem že pogovarja z več finančnimi inštitucijami, kar je pomemben obrat v primerjavi s preteklo prakso, ko je centralna banka digitalne...

Slo-Tech - Državam, kateri centralne banke pripravljajo ali vsaj preizkušajo digitalne valute, se očitno pridružuje tudi Indija. Viceguverner tamkajšnje centralne banke T Rabi Sankar je na današnji novinarski konferenci dejal, da razmišljajo o uvedbi nacionalne digitalne valute, ki bi dopolnila rupijo. Podobno kot v drugih državah bi bila tudi indijska digitalna valuta komplement gotovine, torej valute z enako denominacijo in garantirana od centralne banke. Na ta način se digitalna valuta uveljavlja kot nova varianta klasičnih valut, ne pa kot njihova zamenjava ali nadomestek.

Najdlje je z digitalno valuto Kitajska, kjer so začetni preizkus razširili, tako da sedaj vključuje že več milijonov ljudi v večjih mestih. Junija so izvedli že za 5,3 milijarde dolarjev transakcij z digitalnim juanom. Podobno bo digitalno valuto preizkušala tudi Japonska, medtem ko je Evropska centralna banka začela eksperimentalni projekt, za katerega še ni jasno, ali se bo končal z dejansko uvedbo valute.

...