Interlune so ustanovili nekdanji menedžerji v Blue Originu, že od začetka delovanja pa ima velikopotezne cilje rudarjenja helija-3 na Mesecu. Že od leta 2015 je namreč komercialno pridobivanje surovin v vesolju po ameriški zakonodaji dovoljeno, a doslej je bilo trdno v sferi znanstvene fantastike. To se počasi spreminja.
Bluefors je pravzaprav že tretje podjetje, ki je z Interlunom sklenilo pogodbo o dobavi surovin iz vesolja. Helij-3 je na Zemlji sila redek, na Mesecu pa ga je sodeč po vzorcih kamnin precej več. Interlune ocenjuje, da pridobivanje kilograma helija-3 stane okrog 20 milijonov dolarjev, s čimer je doslej edina surovina, ki jo je komercialno smiselno uvažati na Zemljo. Helija-3 je na Zemlji bolj malo, večinoma nastaja v radioaktivnem razpadu tritija, letno ga proizvedejo 20-30 tisoč litrov.
In kaj bo Bluefors počel s helijem-3? Ne bodo se šli fuzije, temveč bodo z njim hladili kvantne računalnike. Bluefors proizvaja hladilne sisteme zanje, mešanica helija-4 in helija-3 pa jih zaradi zanimivih fizikalnih razlogov ohladi bolje od helija-4. Tekoči helij-4 ima vrelišče 4,2 K, medtem ko lahko z njuno mešanico dosežejo temperature pod 0,01 K. To je celo bistveno hladneje od temperature v medzvezdnem prostoru. Tako nizke temperature lahko dosežejo, ker se pri nizkih temperaturah mešanic loči na dve fazi, difuzija helija-3 v osiromašeno fazo pa je močno endotermna, kar znižuje temperaturo.
Številne analize sicer kažejo, da je pridobivanje helija-3 na Mesecu nerealistično. Koncentracije naj bi bile prenizke, da bi bilo prekopavanje kamenja na Mesecu smiselno. A Interlunu verjamejo, da je možno.
