Slo-Tech - Obsežna pregledna študija, ki so jo objavili v Nature Human Behaviour, prinaša pozitivne novice za starejše uporabnike pametnih telefonov in podobne tehnologije. Meta analiza 136 raziskav, ki se je osredotočala na posledice rabe digitalne tehnologije na starejše od 50 let, je v splošnem odkrila pozitivne učinke. Raziskavo sta izvedla Jared Benge z Univerze v Austinu in Michael Scullin z Univerze Baylor v Wacu v Teksasu. Benge je poudaril, da imamo prvo generacijo starejših oseb, ki uporabljajo digitalna orodja. Njihova uporaba korelira z boljšimi kognitivnimi funkcijami, kar je v nasprotju s strahovi o digitalni demenci in gnitju možganov.

V analizi so proučili 57 študij, ki so skupno vključevale več kot 400 tisoč ljudi po svetu s povprečno starostjo 69 let. Odkrili niso nobenih dokazov za hipotezo o digitalni demenci, ki trdi, da dolgotrajna in redna uporaba digitalne tehnologije pospešuje upad kognitivnih funkcij. Izsledki so bili obratni, in sicer je uporaba računalnika,...

Slo-Tech - Škodljivi učinki trdnih delcev v zraku (PM) so obče znani, zato so predpisane tudi sorazmerne stroge meje, nad katerimi zrak štejemo za onesnažen in zdravju škodljiv. Posebej škodljivi so majhni delci, in sicer PM10 (z aerodinamskim premerom pod 10 µm) in PM2,5 (z aerodinamskim premerom pod 2,5 µm). Mejna vrednost za PM10 znaša 40 μg/m³ v koledarskem letu, v dnevu pa 50 μg/m³, a ne več kot 35-krat v letu. Za PM2,5 je letna mejna vrednost 25 µg/m³.

Vplivi na zdravje so številni, letno pa zaradi onesnaženosti zraka s PM umre nekaj milijonov ljudi (v letu 2015 so število smrti ocenili na 4,1 milijona). Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da izpostavljenost PM2,5 v 24 urah ne presega 15 μg/m³, v letnem povprečju pa ne 5 μg/m³. Posledice izpostavljenosti PM2,5 niso le dolgoročne zdravstvene težave, temveč lahko tudi kratkoročno vpliva na kognitivne sposobnosti. Raziskovalci z birminghamske univerze so proučevali vpliv izpostavljenosti PM, ki v prostoru nastanejo zaradi...

BBC - Farmacevtski podjetji Biogen in Eisai sta odkrili prvo zdravilo, ki upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni, je novica dneva, o kateri poročajo BBC, The New York Times in drugi mediji, vključno s slovenskimi. V resnici so bili včeraj v ugledni znanstveni reviji s področja medicine The New England Journal of Medicine objavljeni rezultati 18-mesečne klinične študije, v kateri so pri 1795 bolnikih preverjali učinkovitost in varnost novega zdravila lecanemab. Odkrili so statistično značilno upočasnitev razvoja simptomov, a tudi nekaj zelo resnih stranskih učinkov.

Alzheimerjeva bolezen je usodna in neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, ki je tudi glavni povzročitelj demence. Razloga za nastanek bolezni še ne poznamo, dejavniki tveganja za razvoj pa so tako okoljski kakor genetski. Ko bolezen napreduje, se v možganih začno nabirati netopni skupki proteina amiloid beta, ki so nevronom škodljivi in povzročajo njihovo propadanje. Ko bolezen napreduje, se pri posamezniku...

Slo-Tech - NASA je objavila končne rezultate študije vpliva daljšega bivanja v vesolju na ljudi, ki so jo izvedli med marcem 2015 in marcem 2016. V okviru znamenite misije The Twins Study so spremljali dvojčka astronavta Scotta Kellya in Marka Kellyja. Prvi je leto dni preživel na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), drugi pa je bil na Zemlji. Preliminarne rezultate so objavili že leta 2017, danes pa je v Science izšel še daljši članek, ki prinaša vse odgovore. Ugotovili so, da bivanje v vesolju povzroči nekatere fiziološke spremembe, ki pa se po vrnitvi na Zemljo v veliki meri izničijo.

Čeprav se na glas govori o poletu na Mars, kar bi trajalo približno dve leti, večjih študij o vpliv bivanja v vesolju nimamo. Doslej je bilo v vesolju več kot petsto ljudi, a le osem jih je bilo tam več kot 10 mesecev. Prvi korak k razumevanju vpliva, ki bi ga imelo dolgo potovanje po...

Slo-Tech - Debate o uporabi računalnikov v izobraževalnem procesu tečejo že dlje časa, pametnih odgovorov pa še vedno ni. Računalniki so koristni in nujno potrebni, kjer problemov drugače ne bi mogli reševati. Confrad Wolfram se je že pred leti jezil, zakaj pri matematiki učimo računstvo namesto konceptov in razumevanja. Z računalnikom lahko enostavno prikažemo aproksimacijo ploščine kroga z včrtanim večkotnikom, ki mu povečujemo število oglišč, ali spreminjanje rešitev diferencialnih enačb v odvisnosti od parametrov in začetnih pogojev. Precej bolj zagonetno pa je vprašanje, ali računalniki koristijo pri opravilih, ki jih že stoletja ljudje uspešno izvajajo tudi brez njih - recimo pri delanju zapiskov.

Nova raziskave kažejo, da...

Ars Technica - Z vseh koncev nas prepričujejo, da dolgotrajna uporaba mobilnih telefonov škoduje možganom, za kar naj bi bili prvenstveno odgovorno elektromagnetno valovanje, ki ga telefoni oddajajo. V znanstveni reviji Journal of Alzheimer's Disease pa beremo o eksperimentu na miših, ki utegne to prepričanje krepko zamajati.

Za študijo so uporabljali transgene miši, ki so imele v genom zapisan genetski kod za mutirano obliko proteina, ki je prekurzor proteina amiloid beta. Slednji je glavna sestavina amiloidnih agregatov v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Ali je to razlog ali posledica bolezni, še ni povsem znano. Poenostavljeno pa lahko...