vir: Boeing
Gre za pozitivno vest, ki sta jo Boeing in NASA krvavo potrebovala, kajti v zadnjih mesecih smo spremljali živčno odločanje o tem, ali naj se ameriška astronavta Butch Wilmore in Sunita Williams, ki sta s Starlinerjem na Mednarodno vesoljsko postajo poletela v začetku junija, na istem plovilu tudi vrneta na Zemljo. Med poletom so namreč zaznali več hujših težav, začenši z uhajanjem helija, ki skrbi za pravilen pretok goriva, predvsem pa odpovedjo petih (od 28) motorjev, s katerimi se Starliner usmerja. To je med drugim Wilmora prisililo, da je plovilo ob približevanju postaji usmerjal ročno, namesto da bi se postopek izvedel samodejno.
Najprej je kazalo, da bo mogoče tegobe zadovoljivo odpraviti in bosta astronavta z vrnitvijo le kak mesec zamudila. Toda datum se je vse bolj zamikal, ker so Boeingovi in Nasini inženirji izvajali vrsto dodatnih testov motorjev, ki jih sicer izdeluje Aerojet Rocketdyne. Ti so avgusta pokazali, da je do odpovedi verjetno prišlo zaradi pregrevanja, ki je povzročilo, da so se teflonska tesnila v ventilih napihnila in ovirala pretok. Ker niso mogli jamčiti, da se težava ob vrnitvi ne bi ponovila, so konec avgusta sprejeli težko odločitev: kapsula bo tokrat na Zemljo odšla sama, Butch in Suni pa se bosta vrnila šele februarja prihodnje leto, na plovilu Crew Dragon odprave Crew-9, ki poleti konec septembra in na kateri so bili primorani izprazniti dva sedeža.
Spričo opisane kolobocije je bilo v Starlinerja ta konec tedna uprtih veliko oči, saj bi ob najslabšem možnem scenariju plovilo lahko ob izgubi usmernega potiska tudi nenadzorovano odplavalo ali trčilo v ISS. A na srečo smo videli precej dolgočasen pristanek, se pravi brez pretresov. Kapsula se je s postaje odklopila malo čez polnoč na soboto po našem času, spust pa je trajal šest ur. V orbiti se je sicer servisni modul s problematičnimi motorji oddvojil in samostojno zgorel na Tihim oceanom, medtem ko se je kapsula usmerila proti Novi Mehiki. Pri spustu so pomagala tri padala, pristanek v puščavi White Sands pa so ublažile še zračne blazine. Povsem brez težav sicer ni šlo, saj je malce pokašljala navigacija, odpovedal pa je tudi eden od 12 manjših motorjev na sami kapsuli. A pristanka to ni posebej zmotilo.
Za Boeing in tudi Naso se glavobol seveda nadaljuje, saj plovilo prvotnih pričakovanj ni izpolnilo. Glede na izsledke pregleda kapsule in ostalih podatkov se bodo pri Nasi odločili, ali bodo od Boeinga morda zahtevali dodaten testni polet s posadko, preden bo Starliner ljudi lahko prevažal serijsko. Že pred to odpravo je razvpiti proizvajalec beležil 1,6 milijarde prekoračenih stroškov razvoja Starlinerja in ta neuspeh bo izgubo še povečal. NASA pa kljub temu nad Starlinerjem noče obupati, saj želi imeti poleg Crew Dragona še kakšno dodatno opcijo.
