Slo-Tech - Rabljeni diski, ki se prodajajo na Ebayju, nemalokrat sploh niso formatirani ali pobrisani in vsebujejo podatke prejšnjih lastnikov. Podobno velja tudi za ključke USB in ostale spominske naprave, o čemer smo pisali že pred desetletjem. Redkejši pa so primeri, ko kupci na Ebayju najdejo komponente, ki so jim bile ukradene. Iz SAP-ovega podatkovnega centra v Baden-Württembergu so ukradli štiri SSD-je, ki so se sedaj znašli na Ebayju. To vemo, kar je enega kupil - zaposleni v SAP-u.
Diske so ukradli novembra lani. Eden izmed njih se je kasneje znašel na Ebayju, kjer ga je zaposleni v SAP-u brž kupil. Na disku je nato našel osebne podatke več kot 100 zaposlenih v SAP-u. Hitro je stekla preiskava, ki je pokazala, da so diske ukradli zaradi pomanjkljive varnosti. Čeprav je bil podatkovni center varovana lokacija, niso preverjali ljudi, ki so vstopali in izstopali. Ko so diske prestavili na manj zaščiteno lokacijo, so od tam izginili. To je že peti potrjeni incident, ko so iz SAP-ovih podatkovnih centrov v Evropi izginili diski. A po navadi jih potem niso našli na Ebayju.
Ni jasno, ali je v konkretnem primeru zaposleni na Ebayju namenoma iskal ukradene diske ali je slučajno naletel nanje. SAP zanika, da bi bili na diskih osebni podatki zaposlenih. Da imajo rabljeni diski podatke, ni nič novega. Leta 2019 so v podjetju Blancco kupili 159 različnih rabljenih diskov na Ebayju iz ZDA in Evrope. V 42 odstotkih je bilo možno podatke na njih enostavno obnoviti, približno šestina pa bi v rokah kriminalcev lahko povzročila resno škodo.
PS: Sam da pa gres vohat kaj je na nekem tujem disku, tudi nisi cisto cist v glavi ane.
Gre za etično hekanje, kaj se da exploitat, kako do podatkov itd... Tudi sam sem nabavil kar nekaj starih diskov in prva stvar je bila obnova, da vidim kaj je bilo gor.
Nikoli nič pametnega. Tudi nage slike ne. :D
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
Nisi imel sreče... Na enem od kupljenih rabljenih PCjev sem uspel obnovit kompleten sistem, še autologin v msn mesenger prodajalčeve sestre je delal. Med slikami pa tudi njihova mati zgoraj brez. Ampak kot praviš, zadeva je etično končala digitalno življenje.
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.
In other news: SAP je garbage firma kjer majo diske nesifrirane. Miljarde in miljarde kesa, pol pa spizdis enemu vice presidentu laptop pa dobis podatke o strankah in financah.
Nisi imel sreče... Na enem od kupljenih rabljenih PCjev sem uspel obnovit kompleten sistem, še autologin v msn mesenger prodajalčeve sestre je delal. Med slikami pa tudi njihova mati zgoraj brez. Ampak kot praviš, zadeva je etično končala digitalno življenje.
Pri meni tudi. Mi je pa zanimivo prebrskati kaj se je dogajalo z diskom. :)
Kje so študentski časi. :D
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
Jaz svoje stare diske vzamem na strelišče in vsakega konkretno prestrelim. Ampak zanimivo kako so te plošče od diskov vzdržljive. 9mm krogla redkokdaj prebije. Tako da moraš vzet res .223 Remington, da ga posteno naluknjaš.
Censorship equals Fascism.
The trouble with Socialism is that eventually
you run out of other people's money.
Jaz svoje stare diske vzamem na strelišče in vsakega konkretno prestrelim. Ampak zanimivo kako so te plošče od diskov vzdržljive. 9mm krogla redkokdaj prebije. Tako da moraš vzet res .223 Remington, da ga posteno naluknjaš.
...samohvale vredno...verjetno te na vasi kličejo "Black", kr non stop nosiš črno ledr jakno... pa verjetno govoriš to o server diskih, kr jih redno toliko prestreljuješ...sj včasih pomaga tud kak magnet od starega zvočnika, sam so ti v službi raje ponudli strelišče...
Imaš kakšen nasvet za tiste nesrečneže, ki ne tako redno zahajajo na strelišče?
Najdeš smetišče, kjer imajo stiskalnico, in pred tabo polomijo diske. Tako smo delali v bančnem sektorju. Stare diske v trezor, potem pa enkrat letno, pravnica, moj šef in jaz, lepo na smetišče, pravnici vsak disk pokazat, da je pokljukala na seznamu šifro, potem pa v roke smetišarju, ki ga je stisnil na pol pred našimi očmi. na koncu pa vsi podpisati zapisnik.
Imaš kakšen nasvet za tiste nesrečneže, ki ne tako redno zahajajo na strelišče?
Najdeš smetišče, kjer imajo stiskalnico, in pred tabo polomijo diske. Tako smo delali v bančnem sektorju. Stare diske v trezor, potem pa enkrat letno, pravnica, moj šef in jaz, lepo na smetišče, pravnici vsak disk pokazat, da je pokljukala na seznamu šifro, potem pa v roke smetišarju, ki ga je stisnil na pol pred našimi očmi. na koncu pa vsi podpisati zapisnik.
To komisijsko uničenje je bolj zaradi protokola, kot pa da bi bilo res potrebno. Sicer ima skoraj vsak software za managiranje particij opcijo "Wipe", "Erase" ali kaj podobnega, ki cel disk popiše z 0 ali random bitom. V Linuxu pa seveda dd ali shred, v skrajnem primeru Darik’s Boot And Nuke tool. Pa enkrat zaleže čisto enako kot 7x.
No, znuliran hdd je s posebnimi forenzičnimi metodami možno obnovit, SDD pač ne. I ne, doma tega ne moreš narest, nimaš mašine za branje platerjev in dovolj zmogljivga računalnika za analizo.
Imaš kakšen nasvet za tiste nesrečneže, ki ne tako redno zahajajo na strelišče?
oruzje.net
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
It is my opinion based on the information I have been able to discern, that any distinctions in terms of the ability to recover overwritten data between overwriting modern disk drives one time, several times, while skipping tracks back and forth, and/or by other similar methods, are distinctions without any practical difference. All of these overwriting methods render data on a modern disk drive unrecoverable by any known methods
Drugi "vir":
Since the performanceof the developed system has been poor even when recovering data from an un-degaussed hard disk drive, any amount of degaussing would make this systemunable to recover data.
Pred mnooooooogo leti sem videl ene posnetke površine diska z elektronskim mikroskopom. Se je videlo 4-5 "plasti" "starih" podatkov. Kot bi "naložil" podatke enega na drugega, ob robu je pa še ostanek starega zapisa. Takrat so bili še podatki na večji površini zapisani, z nižjo natančnostjo, pa je kaj takega še bilo možno.
Danes težko verjamem, da bi se z (magnetnega) diska dalo kaj pametnega prebrati, če ga nekajkrat prepišeš z maključnimi vrednostmi. Je pa treba uporabi orodje, ki prepisuje tudi relocirane sektorje. Torej tiste, ki jih je kontroler označil za "pokvarjene" in uporabnik več nima dostopa do njih. Podatki so pa še vedno gor.
No, ni čisto res. 7x prepis mogoče res ne, 1x pa zagotovo forenziki še vse dobijo, verjetno še kakšen plačljiv programček. Pri SSDjih narediš secure wipe in tam res ne bo ničesar. Traja do dve minuti.
Pri HDD pa je najbolj učinkovito že v štartu kriptirat preden karkoli zapišeš. Recimo Lenovo ima možnost v Biosu nastavit HDD geslo, odkleneš ga samo z geslom ali prstnim odtisom, šele potem postanejo podatki uporabni, da se začne bootat. Tak disk vzameš ven in, če ga poskušaš kje drugje prebrat je kot bi bil "nov", torej brez GPT itd. Če ga poskušaš prebrat je itak vse zakriptano. Problem nastane, če tak prenosnik crkne, nimaš pa nobenega s tem security chipom, da bi ga lahko spet prebral. Lenovo rad menja iz generacije v generacijo in ni zagotovila, da bodo novi še znali brati starega - zato seveda - backup... Pri serverjih je malo večji problem, ker potem ne moreš remote rebootat, vendar obstaja možnost network avtentikacije, tisti serverček mora biti seveda najbolje kar v trezorju :D
Res pa je, da običajno se smatra, da v DC ne more vstopiti kar vsak, okvarjeni diski pa se uničijo preden zapustijo stavbo.
Danes težko verjamem, da bi se z (magnetnega) diska dalo kaj pametnega prebrati, če ga nekajkrat prepišeš z maključnimi vrednostmi. Je pa treba uporabi orodje, ki prepisuje tudi relocirane sektorje. Torej tiste, ki jih je kontroler označil za "pokvarjene" in uporabnik več nima dostopa do njih. Podatki so pa še vedno gor.
Edini smiselni komentar z vidika "recovery is possible".
No, ni čisto res. 7x prepis mogoče res ne, 1x pa zagotovo forenziki še vse dobijo, verjetno še kakšen plačljiv programček.
Evo. Preprosto ne morejo nehati.
A lahko imenuješ ta programček? Si ga že videl delovati? Kako to, da znanstveniki iz zgoraj navedenih člankov niso slišali zanj? Čeprav se točno s tem vprašanjem ukvarjajo več let?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Morda pa naredimo slovensko tekmovanje v reševanju podatkov? Pa bomo videli rezultate.
Videl boš tisto, kar vedno vidiš ko se trole pozove, da pokažejo rezultate: en velik nič
Opcijsko: kup izgovorov, zakaj ne morejo pokazati tistega, kar je super simple in so že neštetokrat naredili, mimogrede, z levo roko. Le zdaj nikakor ne morejo pokazati. Nič. Niti navodila drugim, da namesto njih naredijo.
Stokrat viden vzorec. Milijon krat.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Vseeno, 10 let je od od teh člankov, da se ne da 100% obnovit 1x prepisane podatke. Danes trdit, da nekaj ni mogoče samo zato, ker ne najdeš na googlu, je smešno. Ni več romantike pri iskanju informacij, sploh pri tako občutljivih temah. Zato raje trdim, da je mogoče in temu (po lastnem mnenju) primerno postopam. Vsak pa ima lahko svoje prepričanje, kaj je dovolj za brisanje digitalnih sledi za sabo. Zbiram diske, kupujem na kile, preverim vsazga; posamezen folk je tolk retardet, da misli da je dovolj, če ima geslo za winse - pa vrže celo kišto na kosovca. Vrže mašino, ker se mu disk usuje, al ga bios ne vidi.. Bi rekel ajde, navadn Janez pač ne ve... ne, pravne osebe delajo isto. Folk plačuje za uničevanje podatov, pa vseeno pride intakten disk na črni trg. To je "svinje z mehom" zaradi napačne percepcije. Bi blo fajn, da se folk začne zavedat, da je naše dojemanje realnosti omejeno le na informacije, ki jih prejemamo. In da če jih na webu ni, še ne pomen, da ne obstajajo.
Vseeno, 10 let je od od teh člankov, da se ne da 100% obnovit 1x prepisane podatke. Danes trdit, da nekaj ni mogoče samo zato, ker ne najdeš na googlu, je smešno. Ni več romantike pri iskanju informacij, sploh pri tako občutljivih temah. Zato raje trdim, da je mogoče in temu (po lastnem mnenju) primerno postopam. Vsak pa ima lahko svoje prepričanje, kaj je dovolj za brisanje digitalnih sledi za sabo. Zbiram diske, kupujem na kile, preverim vsazga; posamezen folk je tolk retardet, da misli da je dovolj, če ima geslo za winse - pa vrže celo kišto na kosovca. Vrže mašino, ker se mu disk usuje, al ga bios ne vidi.. Bi rekel ajde, navadn Janez pač ne ve... ne, pravne osebe delajo isto. Folk plačuje za uničevanje podatov, pa vseeno pride intakten disk na črni trg. To je "svinje z mehom" zaradi napačne percepcije. Bi blo fajn, da se folk začne zavedat, da je naše dojemanje realnosti omejeno le na informacije, ki jih prejemamo. In da če jih na webu ni, še ne pomen, da ne obstajajo.
Podpis.
@Darklord nihče ni pojedel vsega znanja, tudi znanstveniki ne vedo vsega. Wi-fi seva? Škodi? Verjamem da ne, toliko, vseeno sem vesel, če mi doma telefon ne najde 15 APointov. Bolje preventiva nego... ;)
