vir: Relativity Space
V četrtek zgodaj zjutraj, ob 4:25 po našem času, se je iz baze Space Force Station na Cape Canaveralu dvignila prva raketa Terran 1, mladega kalifornijskega podjetja Relativity Space. Ta raketa je posebna zato, ker je v veliki meri - v približno 85 odstotkih - napravljena s 3D tiskanjem. To velja tako za samo ohišje in rezervoarje, kakor tudi motorje Aeon 1, ki imajo spričo tega precej manj sestavnih delov kot tisti, ki so zgrajeni po klasičnih pristopih, kar bistveno zniža stroške. Za nameček motorji Aeon 1 namesto običajnega kerozina goltajo metan, ki ima višji izkoristek in je čistejši, zato pušča manj saj v motorjih, ki jih posledično lahko hitreje pripravijo za ponovne lete. Zato se metan označuje kot gorivo prihodnosti za večkrat uporabne rakete. Uporabljata ga tudi Starship in Vulkan - ki pa še nista dosegli orbite, zato bi bila Terran 1 prva raketa na metan, ki bi ji to uspelo ... če bi četrtkov prvi polet v celoti potekal po načrtih.
Glavna potisna stopnja, z devetimi motorji Aeon 1, je delovala brez napak in nemoteno je prišlo tudi do ločitve druge stopnje. Toda nato je takoj po vžigu, oziroma slabe tri minute po izstrelitvi, crknil motor druge stopnje Aeon Vac, izvedenka za brezzračni prostor, in plovilo je zgrmelo v morje. Kljub temu so v družbi zadovoljni, saj so glavni cilj izpolnili: naprava je preživela območje največjih fizičnih obremenitev (približno 80 sekund po izstrelitvi), s čimer so potrdili smiselnost svoje rešitve 3D tiskanja nosilnih raket. Zadovoljni so tudi z delovanjem motorjev Aeon 1 in so si lahko oddahnili po tem, ko so morali dvakrat, najprej 8. in nato še 11. marca, prekiniti odštevanje zaradi številnih napak v dotoku goriva in senzoriki. Na raketi sicer še ni bilo uporabnega tovora, čeprav deklarirano lahko ponese 1250 kg v nizko Zemljino krožnico. Je pa vprašanje, ali bomo Terran 1 še pogosto videli na izstrelišču, kajti po komentarjih iz podjetja gre slutiti, da bodo sedaj vse sile usmerili v pospešen razvoj naslednice, Terran R, ki bo ne le imela nosilnost 20 ton, temveč bo tudi večkrat uporabna. Kar pomeni, da bo šlo za neposrednega 3D-tiskanega tekmeca Falconu 9.
