masivna zbirka prikazanega
vir: Nvidia
vpetost CPUja Grace v strežniško arhitekturo
vir: Nvidia
vir: Nvidia
Začetek pomladi je zadnja leta čas za obisk kuhinje Nvidijinega šefa Jensena Huanga, kjer nas v pečici čaka dišeč svež silicij. Tudi letos Nvidijina prireditev GPU Technology Conference (GTC) poteka na daljavo, a to firme ni oviralo, da v uvodno prezentacijo (skrajšan video povzetek) ne bi nabasala toliko reči, da je pokala po šivih. Če se za štart lotimo kar najav novega hardvera: podjetje po neslavno zamrlem Project Denverju snuje nov CPU na Armovi tehnologiji, ki nosi ime slovite ameriške programerke in admiralke Grace Hopper. Procesor Grace bo prvenstveno namenjen spregi z Nvidijinimi strežniškimi GPUji, kjer bo reševal poglavitno težavo dosedanjih rešitev: preozko komunikacijsko cesto med GPUji in CPUji, kjer se uporablja vodilo PCIe, medtem ko se zeleni grafični čipi med seboj pogovarjajo skozi hitrejši NVLink. Tudi Grace bo znal s svojo okolico komunicirati skozi NVLink, kar bo občutno pospešilo zmogljivosti celotnih sistemov. O točnih specifikacijah in hitrosti še ne govorijo, toda čip naj bi bil navoljo šele v roku dveh let, zato je čisto mogoče, da bo sestavljen okoli Armovega novega ukaznega seta v9, ki ga je podjetje predstavilo pred dvema tednoma. Nvidia je za Grace že pridobila dva vidna klienta, ki bosta na njegovi osnovi gradile nove superračunalnike: Swiss National Supercomputing Centre in pa Los Alamos National Laboratory.
Ob prevzemu Mellanoxa je zeleni tabor podedoval komunikacijske čipe Bluefield in tokrat so predstavili tretjo inkarnacijo. Bluefield-3 prispe prihodnje leto in je zadeva, ki ima v strežniških farmah nalogo na svoja pleča prevzeti kopico omrežnih dejavnosti, da se z njimi ni treba ukvarjati CPUjem, kot sta usmerjanje podatkov in varnost. Štirica je že predvidena za leto 2024. Jensen je Bluefield po pomembnosti postavil kar ob bok Amperu in Gracu, tako da Nvidijina generalna razvojna razpredelnica sedaj vsebuje tri vrste čipov - CPUje, GPUje in DPUje, kar je kratica za data processing unit. Na tej osnovi smo videli še eno najavo zanimivega izdelka, namreč kartico Aerial A100, kjer bosta združena A100 in Bluefield 2. Njen prostor bo v baznih postajah 5G komunikacij, kar je prvi tovrstni Nvidijin izdelek. Seveda so bile na redu tudi nove različice večjih in manjših delovnih postaj z grafičnimi čipi A100: DGX Station A320 tako na primer vsebuje 64-jedrni AMDjev Epyc, 512 GB Rama in štiri čipe A100 s 320 gigabajti pomnilnika HBM2 in 7,68 TB SSD shrambo. To je "najmočnejša delovna postaja, ki jo še lahko varno priključimo v domačo vtičnico". Kot zadnji kos strojne opreme velja (ponovno) omeniti procesor Orin, ki bo osrednji del Nvidijinih digitalnih sistemov v avtomobilih. Tudi ta ima že predvidenega naslednika za 2024, z imenom Atlan.
S tem pa se spisek najav šele dobro začne, kajti zbirka predstavljenih programskih rešitev in platform je bila še dvakrat tolikšna kot strojna, obenem pa smo tu lahko videli še kopico zanimivih demonstracij. Jensen se je naprej posvetil paketu Omniverse, ki je oblačno okolje za deljen grafični razvoj. Kot nekakšen Google Docs, le da tu nastajajo virtualna okolja. Za primer so vpregli BMW, ki je prikazal simulacijski posnetek ("digital twin") ene od svojih tovarn, skozi katerega lahko preizkušajo potencialne spremembe, preden jih udejanjijo v stvarnosti, kjer so napake precej dražje. Sledila je knjižnica cuQuantum, za simuliranje kvantnih računalnikov; pa strežniška varnostna platforma Morpheus, ki uporablja strojno učenje za to, da v podatkovnih tokovih odkriva preslabo šifrirane podatke; paket Maxine za video pogovore, ki zna sogovornikove oči vedno usmeriti proti nam, tudi če je njegova kamera ob robu; ter še mnogo drugega. Najbolj udarna pa je bila verjetno demonstracija paketa za prepoznavo in prevajanje govora Jarvis, ki je naposled dozorel v izdelek, primeren za prodajo. Trenutno podpira pet jezikov, strojno čebljanje pa je kljub Jensenovemu zaigranemu navdušenju še vedno zaznavno robotsko.
