Slo-Tech - Pentagon je končno objavil dolgo pričakovani razpis, poznan pod slikovitim imenom Joint Enterprise Defense Infrastructure contract ali na kratko JEDI. Natančna skupna vrednost razpisanih storitev še ni znana, bo pa najverjetneje dosegla 10 milijard ameriških dolarjev. To pa je vrednost, zaradi katere so na nogah vsa večja tehnološka podjetja onkraj Atlantika, tudi tista, ki sicer nimajo veliko opravka z obrambnim ministrstvom ZDA.
Pentagon namreč išče ponudnika oblačnih storitev, ki bi te zagotavljal vsem rodovom njihove vojske, sprva se je govorilo o dobi desetih let, ki pa so jo za zdaj skrajšali na dve, z možnostjo podaljšanja. Skratka, gre za lukrativen in verjetno dolgoročen posel, pri čemer pa se že vse od marca, ko so JEDI napovedali, po kuloarjih šušlja, da je razpis pisan na kožo Amazonu oz. njihovemu AWS. Toda potem so s strani države prišli signali, da bo v poslu lahko sodelovalo več ponudnikov, zato so svoj interes brž pokazali še Google, Microsoft, IBM in Oracle, ki so načrtovali celo nekakšne interesne koalicije, da bi lažje konkurirali Amazonu. Zdaj pa se je vendarle izkazalo, da bo izbran le en ponudnik.
Zainteresirana podjetja imajo čas, da pripravijo svoje ponudbe do sredine septembra. Tačas pa bo zanimivo spremljati prerivanje in lobiranje, predvsem pa odzive njihovih zaposlenih. Ti so doslej že jasno in glasno dali vedeti, da svojega znanja niso vselej pripravljeni prodati v nehumane ali vsaj nečastne namene. Googleov projekt Maven, v okviru katerega so brezpilotna letala opremljali z sistemi umetne inteligence, ki bi sami prepoznavali tarče, je bil proti JEDI-ju drobtinica. A je na tisoče zaposlenih podpisalo peticijo, zaradi katere potem v Mountain Viewu pogodbe z vojsko niso podaljšali. Podobni upori so tedaj vzniknili tudi pri Microsoftu in Amazonu.
Madona, naslov je tak, ko da gre za resen denar. Pri nas teh 10 milijard zabijemo za nekaj kilometrov železnice, pa kakšno krožišče in stopnice (pardon, vstopno-izstopno točko), pa razen Vilija ni nihče na nogah.
Madona, naslov je tak, ko da gre za resen denar. Pri nas teh 10 milijard zabijemo za nekaj kilometrov železnice, pa kakšno krožišče in stopnice (pardon, vstopno-izstopno točko), pa razen Vilija ni nihče na nogah.
Madona, naslov je tak, ko da gre za resen denar. Pri nas teh 10 milijard zabijemo za nekaj kilometrov železnice, pa kakšno krožišče in stopnice (pardon, vstopno-izstopno točko), pa razen Vilija ni nihče na nogah.
Saj vem da so velike številke težke, in da si jih težko predstavljate... ampak 10 milijard je letni proračun države Slovenije... in cel projekt tretjega tira bi stal tam 1 milijardo s korupcijo vred. Tudi cel avtocestni križ je stal manj kot 2 milijardi.
Tako da ja, gre se za kar lepe denarje. Ti si samo kaki dve nuli zluftal.
Saj vem da so velike številke težke, in da si jih težko predstavljate... ampak 10 milijard je letni proračun države Slovenije... in cel projekt tretjega tira bi stal tam 1 milijardo s korupcijo vred.
Trenutna cena je približno 1.4 milijarde EUR (originalna ocena 0,602 milijarde EUR)... kar je manj kot 2 milijardi dolarjev. 5x manj od številke v članku.
Če ti nule delajo probleme, si številke napiši na list.
Saj vem da so velike številke težke, in da si jih težko predstavljate... ampak 10 milijard je letni proračun države Slovenije... in cel projekt tretjega tira bi stal tam 1 milijardo s korupcijo vred.
Trenutna cena je približno 1.4 milijarde EUR (originalna ocena 0,602 milijarde EUR)... kar je manj kot 2 milijardi dolarjev. 5x manj od številke v članku.
Če ti nule delajo probleme, si številke napiši na list.
Ne samo številke, tudi branje ti povzroča preglavice, primadona.
Ja, kar še vedno pokaže kakšno ogromno količino denarja bodo ZDA vrgle v privatne firme.
2x toliko kot smo v 10h letih zmetali v nlb? Oz. to je zelo veliko denarja, tako veliko, da ima Apple samo gotovine ene 15x toliko.
Razen lapsusa s "tretjim tirom" (kjer sem očitno mislil drugi tir)... ne vem kaj misliš s tem. TEŠ6 kljub tvoji trditvi ni narasel preko tega.
Lapsusi se zgodijo, s tem ni nič narobe. Bolj me skrbi tvoja slaboumnost. Nakladaš o strošku projekta s korupcijo vred, ven se pa vlečeš s številkami, ki so javno dostopne.
