Kitajska pokazala prenos s kvantno prepletenostjo na razdalji 1200 kilometrov

Saj zato, v čem je to potem boljše, kot če v škatlo daš kodo na listu papirja?
Če ga nekdo vmes pogleda, enako ne boš vedel, da se je to zgodilo.

Slab primer? Lahko zaključimo?

Okapi je 18. jun 2017 ob 16:41 izjavil:

A smo gledali isti video? Ker v tistem, ki sem ga gledal jaz, nista ugotovila, kako je model izvedel trik.

A boš povedal, kako je naredil trik, če je tako lahko?

Sploh nisem reku, da je lahko. Ampak evo, kaj je imel o ten povedati Penn:

Penn Talks About Being Fooled by Kostya Kimlat on Fool Us

Poanta je, da skupaj s ključem pošljemo še enega od dveh delcev v superpoziciji. Oziroma čim več takih parov. Če bo nekdo drezal v ključ, bo delec v ključu vrglo v pozicijo. To takoj opazil pošiljatelj, saj bo tudi delec pri njemu vrglo iz superpozicije.
Težava pa je, da je težko ohranjati superpozicijo, saj jo lahko vsaka malenkost zmoti.

Tako da bi rekel, da je mogoče ugotoviti, ali je delcu kdo pred tabo že določil spin. Kako točno je to v praksi videti, pa ne vem.

V bistvu ne moreš. Ko delec nima motenj, se vrne v superpozicijo. Ko ga nekaj zmoti (lahko navadni atomi, ki se zaletijo vanj) zavzame svoj naključno izbran položaj (katerega je odvisno od vrste delca (spin, vzbujenost,...)).

V tem konkretnem primeru se pošilja ključ čisto konvencionalno (kjer za čas prenosa v grobem res velja VlxS), pri čemer se izrabo tega pojava (kvantne prepletenosti) izrablja tako za podatkovni nosilec kot mehanizem, ki zagotavlja integriteto podatkov.

Možno pa je, ko je enkrat podatkovni nosilec (ta delec) na x lokaciji (npr. na Marsu) ta isti pojav (kvantno prepletenost) izrabiti za prenos podatkov. V tem primeru ne velja več VlxS, ker se sprememba zgodi hipoma! Zato ne vem, kje je Okapi dobil to idejo, da je pač tako, da informacija potuje s svetlobno (čeprav niti ne ve, da informacije sploh ne potujejo, pač pa samo data).

Pa glih on je najbolj zabluzil...

Torej:
1) če iz tvoje razlage sledi, da je možna komunikacija hitrejša od svetlobne hitrosti, je tvoja razlaga napačna. Pika, konec debate.

2) prenos podatkov ni mogoč, ker prepletena delca nista par stikalo-lučka , ampak lučka-lučka. Stikala ni. Zgolj dve lučki, ki sta vedno nasprotni. In če oba opazovalca le bereta (gledata), potem očitno ni to komunikacija.

FrRoSt je 18. jun 2017 ob 23:15 izjavil:

- kljub temu nista prenesla nobene informacije, ker na stanje spinov ni možno vezati nekega konteksta (kode), ker ju nihče ne pozna vnaprej, preden dejansko pomeri.

To je približno tako, kakor da bi trdil, da se s PIKO in ČRTO ne da nič zapisati! (Morse)

Tole tudi jaz ves čas razmišljam...

Zakaj ne bi mogli prenašati informacije na Morsejev način?
Saj nam ni treba vedeti kakšen je spin na oddajni strani. Samo odčitavamo trajanje spremembe spina na sprejemni strani, jih pretvarjamo v Morsejeve znake in prenos informacije bi bil trenuten...

Valentin je 19. jun 2017 ob 07:56 izjavil:

FrRoSt je 18. jun 2017 ob 23:15 izjavil:

- kljub temu nista prenesla nobene informacije, ker na stanje spinov ni možno vezati nekega konteksta (kode), ker ju nihče ne pozna vnaprej, preden dejansko pomeri.

To je približno tako, kakor da bi trdil, da se s PIKO in ČRTO ne da nič zapisati! (Morse)

Tole tudi jaz ves čas razmišljam...

Zakaj ne bi mogli prenašati informacije na Morsejev način?

Mogoče zato, ker ne moreš kar poljubno in nadzorovano menjati spinov. Ko delec pomeriš, vidiš, kakšen spin ima, valovna funkcija kolapsira in to je to. Ne moreš potem spina kar obračati - čez eno sekundo, da je pika, in čez dve, da je črtica.

Meni se zdi da tukaj nobeden ni prebral teme oziroma debatirate o stvareh, ki nimajo podlage (karte in kazinoji, itd)...

Kvantno prepleteni delci so namreč od nastanka dalje v superpoziciji kvantnih stanj. Ko stanje enega zmotimo, recimo tako, da ga izmerimo, se superpozicija sesuje in delec zavzame točno določeno stanje. Istočasno se sesuje tudi superpozicija drugega delca, ki je lahko poljubno daleč stran, in ta zavzame stanje, ki je glede na stanje prvega delca popolnoma napovedljivo.

Torej na kratko:
- delca ki jih generiraš sta v superpoziciji
- oba delca pošlješ na poljubno lokacijo
- ko delec na eni strai zmotiš (prebereš vrednost), gre iz superpozicije in zavzame neko vrednost
- pravtako tudi delec na drugi strani, zavzame napovedljivo vrednost
- torej imamo prenos informacije (spremeba med delcoma pa ni hipna ampak potuje z svetlobno hitrostjo)

Če je vpliv med delcema na poljubni razdalji takojšen, potem verjetno ne vidimo še kakšne dodatne dimenzije, po kateri "komunikacija" med delcema poteka.

A ni tu govora o quantum entanglement-u, kjer kvantni fiziki govorijo o "spooky action" ?

prenos informacije je omejen s c, če pa ga prenaša delec z maso pa niti c ne more doseči.

Stanje delca pa je samo po sebi definirano s samo meritvijo in nima nobene veze s prenosom te informacije. Zato je hipno, ker v bistvu ni: stanje je pač stanje (od nekdaj) in ko enega zmeriš, dobiš vrednost obeh.

Isto je kot da bi imel črno in belo šahovsko figuro. Daš v dve škatli, zmešaš. Eno pošlješ v USA, ne veš katero. Ko drugo v SLO odpreš, takoj veš kera je v USA: stanje obeh poznaš in tu ni nobenega prenosa informacije v USA. Oni pa ne vedo, ne da bi odprli škatlo ali da jim sporočiš: da jim sporočiš to informacijo denimo pokličeš po optiki s hitrostjo c. Če odprejo škatlo zanje velja isto, takoj poznajho obe stanji ne da se prenese ena sama info.

1) vedel si takoj, ker je bilo stanej v škatli jasno (hipno). Je karkoli potovalo hitreje od c? Prav nič. Ker si takoj vedel, kaj je v drugi škatli.
2) USA je zvedla, ko je dobila tvoj signal po optiki - s hitrostjo c (nekaj ms torej). Tu pa je potovala informacija in pač - hitreje kot c ne gre.

Lahko USA zamenjaš z Marsom in šahovsko figuro s spinom. Isto je.

Evo, tako.


zz

Valentin je 19. jun 2017 ob 07:56 izjavil:

FrRoSt je 18. jun 2017 ob 23:15 izjavil:

- kljub temu nista prenesla nobene informacije, ker na stanje spinov ni možno vezati nekega konteksta (kode), ker ju nihče ne pozna vnaprej, preden dejansko pomeri.

To je približno tako, kakor da bi trdil, da se s PIKO in ČRTO ne da nič zapisati! (Morse)

Tole tudi jaz ves čas razmišljam...

Zakaj ne bi mogli prenašati informacije na Morsejev način?
Saj nam ni treba vedeti kakšen je spin na oddajni strani. Samo odčitavamo trajanje spremembe spina na sprejemni strani, jih pretvarjamo v Morsejeve znake in prenos informacije bi bil trenuten...

Saj Morsejev način je že verjetno (rahlo) zastarel. :)) Zdaj imaš (že) druge pristope in tehnologijo. :) So (že tudi tukaj) pisali in če boš še malo poguglal, boš še kaj odkril. Mislim da sem bral, da je neki nizozemec? izboljšal prenos in da bi se lahko internetni prenos lahko prenašal kar s pomočjo spremembe svetlobe v sobi, ki bi jo človek težko opazil!?

https://slo-tech.com/novice/t694840#crta

Unilseptij je 18. jun 2017 ob 15:14 izjavil:

Ne gre tako... Do pete alineje je OK, naprej pa ne. Takole gre:

Ja imas v bistvu prav. :)

Unilseptij je 18. jun 2017 ob 15:14 izjavil:

- pojav je možno uporabiti kvečjemu za usklajevanje naključnih dogodkov na velikih razdaljah. Recimo, da se vnaprej dogovoriš, da bo stanje 1 vodilo v aktivnost A, stanje -1 pa v aktivnost B. Tako lahko oseba na Marsu ravna koordinirano glede na osebo na Zemlji, ampak še vedno nista izmenjala nobene informacije. Klasičen met kovanca na obeh koncih recimo v tem primeru ni možen, ker oba lahko vržeta enako vrednost.

Ne, tudi za to ne mores uporabiti zadeve. Problem je v tem, da ti ne ves kak spin ima delec. Sele, ko ga preberes je spin dolocen. Ce pa ti spin delcu spremenis, pa takoj porusis prepletenost. To je glavna tezava. :) Ce bi delca ostala prepletena tudi po spremembi spina, potem bi imeli nacin za FTL komunikacijo, vendar je nimamo.

FrRoSt je 18. jun 2017 ob 23:15 izjavil:

- kljub temu nista prenesla nobene informacije, ker na stanje spinov ni možno vezati nekega konteksta (kode), ker ju nihče ne pozna vnaprej, preden dejansko pomeri.

To je približno tako, kakor da bi trdil, da se s PIKO in ČRTO ne da nič zapisati! (Morse)

Ali pa, da se z 0 in 1 ne da nič zapisati. To se danes lažje razume. :)

Mal si pomesal. Problem je v tem, ker prepletenim delcem ti ne dolocas spina, recimo. Ti ga samo pogledas. In sele takrat vidis kak je spin. Prepletenost lahko uporabis za izmenjavo kljuca, ja. Ampak spet nisi prenasal informacije. Dva delca, ki imata spin dolocen, ko sta ustvarjena skupaj, das potem vsakega v svojo skatlo in ko eno skatlo odpres se doloci spin obema. In lahko potem pogledas se drugega in bos videl kak je spin. Nic nisi prenesel. Imas samo zlo dober generator nakljucnih stevil, ce se odlocis, da je spin binarna 1 ali 0.

BigWhale je 19. jun 2017 ob 19:49 izjavil:

Unilseptij je 18. jun 2017 ob 15:14 izjavil:

- pojav je možno uporabiti kvečjemu za usklajevanje naključnih dogodkov na velikih razdaljah. Recimo, da se vnaprej dogovoriš, da bo stanje 1 vodilo v aktivnost A, stanje -1 pa v aktivnost B. Tako lahko oseba na Marsu ravna koordinirano glede na osebo na Zemlji, ampak še vedno nista izmenjala nobene informacije. Klasičen met kovanca na obeh koncih recimo v tem primeru ni možen, ker oba lahko vržeta enako vrednost.

Ne, tudi za to ne mores uporabiti zadeve. Problem je v tem, da ti ne ves kak spin ima delec. Sele, ko ga preberes je spin dolocen. Ce pa ti spin delcu spremenis, pa takoj porusis prepletenost. To je glavna tezava. :) Ce bi delca ostala prepletena tudi po spremembi spina, potem bi imeli nacin za FTL komunikacijo, vendar je nimamo.

No, tukaj ni potrebno vedeti vnaprej, kakšen spin ima delec. Za določitev kriptirnega ključa je celo zaželjeno, da je ta naključen. Pomembno je le, da ima na drugi strani prejemnik možnost na varen način prebrati (enak) ključ in ga uporabiti za dešifriranje.

Zvezdica27 je 19. jun 2017 ob 15:17 izjavil:

prenos informacije je omejen s c, če pa ga prenaša delec z maso pa niti c ne more doseči.

Stanje delca pa je samo po sebi definirano s samo meritvijo in nima nobene veze s prenosom te informacije. Zato je hipno, ker v bistvu ni: stanje je pač stanje (od nekdaj) in ko enega zmeriš, dobiš vrednost obeh.

Isto je kot da bi imel črno in belo šahovsko figuro. Daš v dve škatli, zmešaš. Eno pošlješ v USA, ne veš katero. Ko drugo v SLO odpreš, takoj veš kera je v USA: stanje obeh poznaš in tu ni nobenega prenosa informacije v USA. Oni pa ne vedo, ne da bi odprli škatlo ali da jim sporočiš: da jim sporočiš to informacijo denimo pokličeš po optiki s hitrostjo c. Če odprejo škatlo zanje velja isto, takoj poznajho obe stanji ne da se prenese ena sama info.

1) vedel si takoj, ker je bilo stanej v škatli jasno (hipno). Je karkoli potovalo hitreje od c? Prav nič. Ker si takoj vedel, kaj je v drugi škatli.
2) USA je zvedla, ko je dobila tvoj signal po optiki - s hitrostjo c (nekaj ms torej). Tu pa je potovala informacija in pač - hitreje kot c ne gre.

Lahko USA zamenjaš z Marsom in šahovsko figuro s spinom. Isto je.

Evo, tako.


zz

Hja, primer je že zelo nazoren, ampak po mojem ni čisto pravi. Treba se je izogniti predstavi, da je pojav prepletenosti možno nekako razložiti s klasičnimi analogijami. Razlaga sicer lepo razloži, zakaj ni nobene izmenjave informacije, ampak bistvena razlika obstaja pri samem konceptu. V tvojem primeru že imaš dve določeni stanji in jih samo klasično "premešaš", pri čemer je vsaj v principu vedno možno ugotoviti, kje je katera figura, brez, da bi odpiral škatlo... recimo, da postopek mešanja škatel snemaš s kamero in točno lahko rekonstruiraš končno razdelitev figur po škatlah. V primeru kvantne prepletenosti niti v principu ne moreš vedeti, v katerem stanju sta delca, ker enostavno to stanje ni definirano, dokler ne odpreš škatle. Tukaj torej ne gre za to, da bi namenoma ravnal tako, da stanja delcev ne poznaš (mešanje škatel s figurama), ampak jih ne moreš poznati niti v principu, ne glede na to kako pozorno pripraviš kvantno prepletena delca. Elementa naključnosti ne vnesemo sami, ampak je vgrajen v samo naravo pojava. To je tudi glavna težava... v tvojem primeru seveda vemo, da je na drugi strani lahko samo figura druge barve, pri prepletenosti pa ne vemo, kako delec na drugi strani "ve", da smo izmerili spin "gor", če pa bi lahko z enako verjetnostjo izmerili tudi spin "dol".

To me je tudi spomnilo, da je naša analogija s škatlama v bistvu napačna, ker kvantno prepletenih delcev ne moreš "izolirati" oziroma ločiti in jih zapreti v škatle, brez da bi povzročil lokalizacijo obeh delcev in s tem točno definiranje njihovih stanj. Oba delca morata ostati v isti "škatli" (ki je lahko zelo velika) in to je tudi najboljša razlaga, zakaj, ko odpremo škatlo, takoj poznamo stanja obeh delcev... ker sta že v isti škatli in samo enega sploh ne moremo pogledati.

To bo verjetno v prihodnosti tudi glavna težava pri vzdrževanju prepletenosti na dolge razdalje in zato je ta poskus vreden omembe.

Zakaj bi pošiljal meritev? Saj druga stran enako lahko izmeri in ve, kaj si ti izmeril.

No, razen če misliš "pošlje, kaj je meril", ne pa "kaj je IZmeril".
Torej pošlje "meril sem spin take in take specifike", ne pa "izmeril sem levosučen spin".
<---- za našivašiste

reeves je 19. jun 2017 ob 22:24 izjavil:

matijadmin :: včeraj, 22:41:19

Zato ne vem, kje je Okapi dobil to idejo, da je pač tako, da informacija potuje s svetlobno (čeprav niti ne ve, da informacije sploh ne potujejo, pač pa samo data).

Info, ki si ga izmenjata (pazi, to so samo teorije in nekaj hipotez) delca potuje z nadsvetlobno hitrostjo. Vendar to za nas ni uporabno. Če boš pozoren, boš opazil, da v člankih vedno govorijo, da lahko za nas uporabna informacija potuje z max. c.

FrRoSt :: včeraj, 23:06:12

Kakor razumem zadevo, mora biti ključ vnaprej določen. :) Dogovorjen.

Tako je. Delec, ki ga pošlješ zraven je samo neke vrste alarm. Nikakor ne otežuje kraje podatkov, vendar je nemogoče to storiti neopazno.

Valentin :: danes, 07:56:31

Tole tudi jaz ves čas razmišljam...

Zakaj ne bi mogli prenašati informacije na Morsejev način?

Zato, ker ne vemo v kakšno stanje bo skočil delec, ko ga zmotimo. Iz tega sledi, da tudi tisti na drugi strani ne bo vedel kaj si mu hotel povedati, dokler mu "šifre" ne pošlješ po konvencionalni poti, kar pomeni max. c.

Okapi :: danes, 11:28:40citiraj
#
Torej na kratko - tvoj zaključek je napačen.
Nimamo prenosa informacije, vpliv med delcema pa je hipen.

Ko pomeriš svoj delec, izveš v hipu, kakšna sta spina obeh delcev, tvojega in tistega na Marsu. Kar je sicer zanimivo, ampak ta informacija ostane pri tebi, nikamor (hipno) ne potuje.

Prejemnik delca na Marsu je v enakem položaju, kot ti na Zemlji. Pred sabo ima delec in šele ko ga dejansko pomeri, ugotovi, kakšen spin ima (in kakšen je spin delca na Zemlji). V obeh primerih informacija ostane tam, kjer je tisti, ki pomeri delec.

Informacijo o spinu svojega delca lahko, ne da bi ga pomeril, izveš samo tako, da ti oni drugi to informacijo pošlje na klasičen način, se pravi z največ svetlobno hitrostjo.

Bravo. Točno tako je. Iz tega vidimo, da teoretično info lahko potuje hitreje od svetlobe, ampak ta info za nas ni uporaben. Zato se vedno ponavlja, da uporabne (za nas seveda) info ne grejo hitreje od c.

Unilseptij :: danes, 13:04:08

Med delcema ne poteka nobena komunikacija v obicajnem pomenu besede in ni nobenega "vpliva" enega delca na drugega. Enostavna sta ta dva delca en sistem, ki po merjenju (na katerikoli strani) pac zavzame neko dobro doloceno stanje, s tocno dolocenima vrednostima spinov na obeh koncih. Ni nobenega hipnega vpliva enega delca na drugega...

O tem bi pa lahko zelo dolgo tekla beseda.
Samemu pojavu se drugače reče kvantna korelacija. In da, za prepletenost morata biti delca v istem sistemu. Pravzaprav, ko delca ločimo hkrati ustvarimo tudi sistem.

Ti tole jemlješ z največjo RESNOSTJO, natančnostjo, vso etimološko korektnostjo in nekako ne upaš prestopiti meje špekulacij posledic in napovedi. LEPO. :)

Zdaj nekako razumem, zakaj Albert E. tega ni hotel sprejeti, verjeti in zakaj se je tako upiral temu zaključku z vso skepso.
Kakor sedaj berem, ta Bellov test ni več nobena hipoteza, velja in potrjeno je za znanstveno.

Zdaj so mi je nekoliko bolj jasni tudi zaključki, izpeljave in skepse nekaterih drugih avtorjev v zgornjih postih. :)

Če to drži, da obstajajo pod-sistemi v vesolju, ki so kvantno povezani s prepletenostjo, potem to "poruši" simetrijo in tudi trditev, da lahko informacijo - ali pa podatek; dejansko dobiš z nadsvetlobno hitrostjo. :) Drugače povedano; prostor in čas lahko ukriviš. :)

Vendar se bom vrnil za korak nazaj in vprašal PREPROSTO vprašanje:

Recimo da pošlješ podatek ali informacijo s kvantno prepletenostjo, čisto teoretično in hipotetično iz vesolja. Na dve strani.
Na na eni strani podatek prestrežejo in preberejo informacijo, ki si jo poslal. To pomeni ne drugi strani kaj!? Da se njim informacija zaradi kvantne prepletenosti sesuje in je neuporabna!?

Zadeva mi deluje nekako tako, kakor da bi bilo v filmu Medzvezdje skoraj vse (fizikalno) realno, samo tisti sned, ki naj bi odžiral in zmanjševal kisik na zemlji spada v kategorijo ZF. In največji problem in izziv bi bil, kako robotu vprogramirati humor in njegovo stopnjo!?

Ti tole jemlješ z največjo RESNOSTJO, natančnostjo, vso etimološko korektnostjo in nekako ne upaš prestopiti meje špekulacij posledic in napovedi. LEPO. :)

Seveda. Ko bomo nekoč poznali pravila in zakone kvantne fizike in mehanike se bo napredek precej izboljšal. Nekako tako, kot, ko smo spoznali molekularni in kasneje elementarni "svet"

Recimo da pošlješ podatek ali informacijo s kvantno prepletenostjo, čisto teoretično in hipotetično iz vesolja. Na dve strani.
Na na eni strani podatek prestrežejo in preberejo informacijo, ki si jo poslal. To pomeni ne drugi strani kaj!? Da se njim informacija zaradi kvantne prepletenosti sesuje in je neuporabna!?

Tole ne bo šlo niti hipotetično, ker dokler sta delca v superpoziciji ne moreta nositi ali izmenjavati informacij. Niti med sabo ne.

A ni to že dejstvo (vsaj za prostor) ?

Seveda. In čas tudi. Čas in prostor gresta z roko v roki.

Ne zgodi se nič. To je najbolj preprosta in razumljiva razlaga, ki razloži vse posledice in možnosti uporabe.
(delec ima nasproten spin od svojega para)

Predstavljaj si tako: ko delec razdeliš na dva prepletena se ustvari podsistem, ki vsebuje samo ta dva delca. Vrednosti delcev lahko vektorsko ponazoriš. Skupna vektorska vsota v podsistemu mora biti 0. Če je delec v superpoziciji nima nobene vrednosti (ali pa vse) kar pomeni, da mora tudi drugi delec isto (ne)vrednost. Če je eden gor, mora drugi biti dol. Če je eden 0 mora tudi drugi biti 0. Podsistem vedno teži k ravnovesju.
Zato temu tudi rečemo korelacija.

Tako nekako, da. Dodal bi samo še to, da kocko meče samo en. Druga kocka se v hipu sama postavi na nasprotno vrednost. Samo prva vrednost je naključna, vrednost druge kocke je določena isti trenutek kot naključna vrednost prve.

Seveda si s temi podatki, ki si jih kocki med seboj nekako izmenjujeta, ne moremo kaj dosti pomagati, ker so številke, ki padajo, povsem naključne.

Lahko si kar dosti pomagamo. Naključne številke, ki so padle, lahko predstavljajo šifrirni ključ. Prednosti sta dve - gre za niz res naključnih številk, predvsem pa ključa ni treba posebej pošiljati (kar pomeni, da ga tudi prestreči ni mogoče). Ključ se zgenerira na licu mesta.

Ni čisto tak:
- mečeš lahko samo enkrat
- na drugi strani se nič ne zgodi, ko ti mečeš. Vsaj nič vidnega.

Prispodob ne smeš jemati dobesedno. Prepletenih delcev lahko pošlješ poljubno mnogo, kar je analogno z večkratnim metanjem kocke.

Saj je preprosto.

Oba delca sta v superpoziciji ampak, ko pogledas enega izmed njiju, mu dolocis stanje. Ko pogledas se drugega mu prav tako dolocis stanje, ki je pa nujno nasprotno od prvega delca.

Potem teh dveh delcev ne mores vec dati v superpozicijo in pricakovati, da bosta se vedno prepletena. Oziroma, ce enemu izmed delcev spremenis spin (kar se v bistvu da), prepletenost izgine in drugi delec ostane tak kot je bil.

Kocka je 20. jun 2017 ob 17:13 izjavil:

Uporabnik Zvezdica je nekaj postov nazaj podal primer z dvema šahovskima figurama za boljšo ponazoritev kvantne prepletenosti. Ta primer mi je všeč in preprost, zato bi ga rad dopolnil tako, da bo bolje ustrezal predstavi, ki jo imam o tem fenomenu, ker mislim, da v tem modelu manjka ravno tisto, kar je ključno. Zamislil sem si takole:

Namesto dveh šahovskih figure vzameš v roke dve igralni kocki za igro človek ne jezi se. Eno kocko pošlješ kolegu na drug konec sveta, drugo pa obdržiš. Nato oba mečeta kocko in si zapisujeta številke. Kaj se zgodi?

Ko oba mečečeta kocko, padajo številke of 1 do 6 povsem naključno. Nič posebnega...

Kasneje pa oba preveriva seznam zapisanih številk, ki so paddle (na primer po telefonu - hitreje od svetlobe žal ne gre). Ugotovita sledeče (če sta seveda kocki med seboj "kvantno prepleteni"):

Če je meni padla naprimer šestica, je kolegu padla enica - številka, ki je ravno na drugi strani igralne kocke. Zatem, ko je meni padla petica, je kolegu padla dvojka - spet številka, ki je ravno na drugi strani kocke. In to se pojavlja čez cel seznam naključno padlih številk.

In to je tisto, kar je ključno pri kvantni prepletenosti. Torej, kako druga kocka "ve", katero številko je pokazala moja kocka, da potem sama pokaže ravno nasprotno cifro? To je tista stvar pri kvantni prepletenosti, ki dviga toliko prahu v znanstvenih krogih.

Pri tem miselnem poizkusu ni prihajalo do nobene do sedaj znane izmenjave informacij, ker kocki med seboj nista povezani preko do sedaj znanih povezav. Izgleda, kakor da oba "igralca" gledata "isto kocko", le da vsak iz svoje strani in to vsak na drugem koncu sveta.

Seveda si s temi podatki, ki si jih kocki med seboj nekako izmenjujeta, ne moremo kaj dosti pomagati, ker so številke, ki padajo, povsem naključne. Če bi naprimer hotel z roko nastavit točno določeno številko na svoji kocki - da bi na tak način poslal informacijo kolegu na drugi strani - se kvantna prepletenost takoj "podre" in sistem ne deluje več.

Upam, da sem s tem miselnim modelom vsaj približno razjasnil ta fenomen kvantne prepletenosti.

ODLIČNO si tole ponazoril. :) Fenomen kvantne prepletenosti. Mokre sanje vsakega fizika. :)

Čudno samo, da ni kdo prijavil, da v tem podsistemu kvantne prepletenosti obstaja KONSANTNA ČRVINA, skozi katero stvar deluje. :)

In še malo za ŠALO in MALO zares:) Ko prvi preneha metati kocko, jo začne metati drugi. In takrat analogno pri prvem isto kocka (skače) in prkazuje nasprotne vrednosti.

Kdo/r bo odkril in ustvaril tale tvoj fenomen kvantne prepletenosti kock!? TEMU NOBEL ne uide.

BigWhale :: danes, 19:14:37

Oba delca sta v superpoziciji ampak, ko pogledas enega izmed njiju, mu dolocis stanje. Ko pogledas se drugega mu prav tako dolocis stanje, ki je pa nujno nasprotno od prvega delca.

Drugemu delcu se stanje določi že ko pogledaš prvega in ne šele ko ga pogledaš (drugega). Prvega stanja (tistega, ki ga dobi ko pade iz superpozicije) mu ne moremo določiti. Je povsem naključno. Nadaljnje spreminjanje je možno, vendar kot si že sam napisal, nista več prepletena, tako, da vpliva samo na en delec.

FrRoSt :: danes, 21:02:42

Tole se mi zdi še kar nekako uporabno. :))

Lahko sicer nekako nabiješ delce, jim daš neko vrednost, veličino, ... npr. spin, in z njimi prenašaš informacijo, .... vendar čisto tako, v linearnem sistemu, kakor je npr. Morsejeva abeceda. In ko ti to informacijo potegneš ven; se pravi odčitaš vrednosti teh delcev se vrnejo v neko superpozicijo...

Ne, ne, ne. Če jim hočeš sam dati info, potem nista več prepletena in ta info nikamor ne potuje.
Drugi delec dobi info samo, ko prvega prvič vržeš iz superpozicije, ampak takrat pade v čisto naključno stanje.
Kot bi pošiljal Morsejevo abecedo z naključno poslanimi črticami in pikami. Da se, ampak je neuporabno za nas. Zaenkrat.

FrRoSt :: danes, 21:14:47

ODLIČNO si tole ponazoril. :) Fenomen kvantne prepletenosti. Mokre sanje vsakega fizika. :)

Čudno samo, da ni kdo prijavil, da v tem podsistemu kvantne prepletenosti obstaja KONSANTNA ČRVINA, skozi katero stvar deluje. :)

Zadeva te zasvoji. Povsem svoj svet, s povsem svojimi pravili in zakoni, ki si jih naši skromni možgani težko sploh predstavljamo.
Hipotez je toliko kot fizikov. Tudi razne črvine so med njimi (časovne, prostorske, dimenzijske), pa da drugi delec info ne dobi ampak že nese s sabo, pa da gre v bistvu za en in isti delec, ki obstaja na dveh krajih hkrati,...

In še malo za ŠALO in MALO zares:) Ko prvi preneha metati kocko, jo začne metati drugi. In takrat analogno pri prvem isto kocka (skače) in prkazuje nasprotne vrednosti. 8-)

Malo za šalo, malo zares, ampak točno

Pardon za spremembe. Nekaj šteka shrani.