Nerešenih milenijskih problemov, ki jih je razpisal Clay Mathematics Institute of Cambridge iz Massachusettsa, je še šest, a Riemannova hipoteza je gotovo med najbolj znanimi. Riemannova hipoteza pravi, da imajo vse netrivialne ničle Riemannove zeta funkcije realni del enak 1/2. Enostavno je namreč pokazati, da ima ničle tudi v vseh sodih negativnih številih, zato te imenujemo trivialne ničle. Z drugimi besedami to pomeni, da v kompleksni ravnini vse netrivialne ničle ležijo na premici 0,5 + ix. Dokaz Riemannove hipoteze, v katero matematiki sicer verjamejo, a kaj ko matematika ni demokratična veda, bo nemudoma potrdil vrsto pomembnih izrekov, ki temeljijo na njej.
Matematični dokazi so dandanes priznani tako, da več strokovnjakov dokaz preuči, kar lahko traja leta, in če v njem ne odkrijejo lukenj, obvelja kot pravilen. Ljudi, ki dokaze razumejo, ni veliko, nekateri dokazi pa celo vse možnosti pregledajo z računalnikom.
Riemannove hipoteze se je lotilo že na tisoče matematiko in več deset je objavilo dokaze, ki so se izkazali kot nepravilni. Zanimanje je bilo ogromno že pred razpisom milijonske nagrade, saj bi bile posledice dokaza pomembne v več vejah matematike in znanstvenih disciplinah, zlasti fiziki osnovnih delcev. V matematiki pa je Riemannova hipoteza tesno povezava z gostoto praštevil.
Enochova najava je pritegnila tudi pozornost BBC-ja, ki je z njim posnel intervju. Žal vse skupaj nekoliko smrdi in nigerijski časopis, ki je novico prvi objavil, je v poročanju zapisal kup nesmislov (denimo, da so rešeni že trije milenijski problemi, a je v resnici le Poincaréjeva domneva). Na matematični strani Aperiodical so pod drobnogled vzeli okoliščine dokaza in odkrili cel kup sumljivih okoliščin, skeptični pa so tudi drugod. Enoche je profesor na Federal University Oye Ekiti, ki res obstaja.
V njegovem življenjepisu piše, da je oblikoval prototip silosa in odkril znanstveno tehniko za zaznavanje ljudi na zlonamernih misijah in sledenje, karkoli že to pomeni. Na svoji strani zbira "dokaze" Rimennove hipoteze, zadnji članek, ki je bil povod za vso medijsko pozornost, pa je kopija članka nekega Wernerja Raaba. Predstavil ga je na neki avstrijski konferenci, kjer ni bilo ravno veliko prispevkov. Pravzaprav je neki dr. Enoch na tej konferenci predstavil članek o Riemannovi hipotezi, a nikjer ne piše, da je vsaj poskušal dokazati Riemannovo hipotezo.
Številni mediji, ki so zgodbo sprva objavili, so jo kasneje popravili z dodatki, ki kažejo, da Enoch zgolj trdi, da je rešil problem. Končni arbiter bo seveda matematična skupnost, ki bo presodila, ali je Enochov dokaz pravilen. Za zdaj vse skupaj smrdi po nigerijski prevari, ki so ji nasedli celo BBC, Daily Telegraph in Dail Mail. Clay Institute pravi, da problem ni rešen.
