NASA - Minila sta skoraj dva meseca, odkar se je plovilo New Horizonssrečalo s Plutonom in odbrzelo proti temi in mrazu Kuiperjevega pasu. Nekaj spektakularnih fotografij in osnovnih informacij o tem pritlikavem planetu smo že dobili, a velike večine New Horizons sploh še ni poslal na Zemljo. Sedaj je napočil ta čas.
Do novega cilja plovilo ločijo še dobra tri leta, saj bo do objekta 2014 MU69 priletelo šele 1. januarja 2019. Zato so se sedaj lotili pošiljanja podatkov na Zemljo. New Horizons je bil namreč zasnovan tako, da je ob letu mimo Plutona zbral čim več informacij in posnetkov ter jih shranil, pošlje pa jih lahko kasneje. To je navsezadnje logično, saj se zaradi visoke hitrosti (več kot 11 kilometrov na sekundo) ni mogel utiriti v orbito okrog Plutona, temveč je le švignil mimo.
New Horizons ima za shranjevanje podatkov na voljo dva SSR-ja (solid state recorder) kapacitete 8 GB, ki podatke shranjujeta podobno kot zemeljski flash. Za obdelavo podatkov skrbi procesor Mongoose V s frekvenco 12 MHz, ki je v bistvu ojačena in zaščitena ter na vesoljske pogoje prilagojena verzija R3000. V vesolju ima zanesljivost vedno prednost pred hitrostjo. Mimogrede, elektronika deluje pri temperaturi okrog 10-30 °C, za kar poskrbi kar elektronika sama, ki porablja 150 W energije, kapsula pa je zavita v več plasti izolirne folije. Energijo dostavlja termoelektrični generator na radioizotope (RTG), ki jih uporabljajo plovila na oddaljenosti, kjer sončne svetlobe ni dovolj za sončne celice. Dobrih 11 kilogramov plutonijevega dioksida zagotavlja 200 W električne energije - ob izstrelitvi jih je bilo več, vrednosti pa zaradi radioaktivnega razpada jeder ves čas upada.
Internetna povezava do Zemlje je z obrobja Sončevega sistema slaba. Zakasnitev zaradi oddaljenosti znaša 4,5 ure, hitrost prenosa podatkov pa 1-4 kilobite na sekundo. NASA tako pričakuje, da bodo za prenos vseh meritev z New Horizons (nove fotografije redno objavljajo) potrebovali leto dni. Pravijo, da ne gre za 95 odstotkov manj pomembnih podatkov, temveč zelo pomembne meritve, ki bodo dale odgovore na številna vprašanje o sestavi in zgodovini Plutona in njegovih lun.
Kakšne večje potrebe po močnejšem procesorju ni. Rabijo samo za delovanje sistemov, kakšne posebne obdelave gor ne potrebujejo, ker bojo že na zemlji obdelali pridobljene podatke meritev.
12MHz to pa je izkoristek, na zemlji je še 4GHz premalo, kaj šele v vesolju.
ja, ker v vesolju rabijo igrat crysis
In ker v članku lepo piše, da je hitrost pred zanesljivostjo...de?
/sarcasm off for the cranially impaired
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
mrTwelveTrees - evo vse za tebe, za rezultat sem pa čakal 5 ur
Tracing route to horizons.nasa.gov [89.212.69.101] over a maximum of 30 hops:
1 1 ms 1 ms 1 ms 192.168.64.1 2 11 ms 12 ms 11 ms 188-230-128-1.gw.t-2.net [188.230.128.1] 3 12 ms 11 ms 13 ms 84-255-250-57.core.t-2.net [84.255.250.57] 4 13 ms 13 ms 36 ms 84-255-210-149.core.t-2.net [84.255.210.149] 5 18 ms 15 ms 14 ms 84-255-250-45.core.t-2.net [84.255.250.45] 6 14 ms 13 ms 14 ms cache.nasa.gov [89.212.69.101] 7 18000000 ms 18000000 ms 18000000 ms horizons.nasa.gov [10.255.1.1]
Vsakič preberem drugačno informacijo, koliko časa bodo prihajali podatki, ki so jih zbrali vsi inštrumenti, na zemljo.
Tu piše eno leto. Med flyby so na NasaTV rekli dve leti, nato sem v podcastu slišal tri leta.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
mrTwelveTrees - evo vse za tebe, za rezultat sem pa čakal 5 ur Tracing route to horizons.nasa.gov [89.212.69.101] Trace complete.
Tracert of the year in the solar system!
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Mislim, da se radijski signal v vakumu prenaša hitreje kot svetloba v optičnem vlaknu. Tako, da vsaj dostopni čas ne bi bil nič hitrejši, če bi sonda za sabo vlekla milijardo kilometrov optičnega kabla.
Ne rabiš kabla, da se greš optične/laserske komunikacije.
Kako boš izvedel lasersko komunikacijo, pri takšni razdalji. Glede na to, da bi bilo nemogoče imeti zemeljski satelit na mestu, ob vsej tej težnosti, pa še goriva ni na pretek. Horizons pa je ves čas v premikanju...
Pozicioniranje ni taksen problem. Laser beam divergence. Ce bi uspel konstruirati UV laser (400nm) s najozjim premerom curka 2.1m (premer parabole na New Horizons), pomeni to 0.13 mikroradov divergence. Pri oddaljenosti okoli 5 milijard km od Zemlje ima laserski curek premer 640km ko pride do Zemlje. Pri bolj realisticnem laserju, s premerom curka reda velikosti mm, je premer curka na Zemlji 640000km! Enako velja za drugo smer. Pomoje je bolj problem razpolozljiva moc, oziroma obcutljivost sprejemnika.
"Think about how stupid the average person is,
then realize that 50% are stupider than that"
-George Carlin
Pa saj tehnične ovire se aktivno rešuje. Messenger je iz Merkurjeve orbite z laserjem komuniciraz z zemljo (testno). EDRS izgleda že kar daleč, NASA pa tudi nekaj podobnega dela.
Ne gre, ker nasproti namigu v članku in naslovu ne uporablja Internet protokola
TCP/IP je na taksnih razdaljah prilicno neuporaben. Kako tocno delujejo protokoli, ki jih uporabljajo je tezko ugibati. Gledat si mi pa ne da trenutno. ;)
Jaz bi se, tkole cez palec, odlocil za posiljanje posameznih paketov v nekem zaporedju. Najprej kaksne pol ure 'get ready' paketov, potem pa same data pakete. Z nekim chekcsumom in mogoce z moznostjo ponavljanja stvari, ki so prisle na cilj pokvarjene.
Uporabljajo Reed-solomon algoritem, ki ti omogoči fleksibilen error recovery. Glede na zanesljivost kanala nastaviš stopnjo redundance, od katere je neposredno odvisno, koliko napak lahko odpraviš iz prejetega signala. Verjento imajo tudi opcijo ponavljanja, samo si težko predstavljam, da bi imeli to za karkoli drugega kot robne primere.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
