Wired News - Kilogram ostaja zadnja enota v merskem sistemu SI, ki je definirana s predmetom, ki ga je naredil človek. Na začetku so bile s človeškimi artefakti povezane definicije vseh enot, a so jih sčasoma predefinirali, tako da se njihove vrednosti niso spremenile, smo pa dobili večjo natančnost. Sekunda je tako postala 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda atom cezija 133 pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja; to je vsekakor natančneje kakor razdelitev srednjega Sončevega dne na 86.400 enakih delov. A kilogram trmasto ostaja definiran kakor masa prakilograma, tj. uteži iz zlitine platine in irdija, ki jo hranijo v Parizu. Po vsem svetu je 40 natančnih kopij (etalonov), ki jih uporabljamo za nadaljnje umerjanje sekundarnih standardov itd. A prakilogram se stara, njegova masa pa ostaja večni problem.
Ker je kilogram definiran kot masa prakilograma, ki je fizični artefakt, imamo zanimiv problem. Če se prakilogramu masa spremeni, se spremeni tudi vrednosti kilograma, kar za standardno enoto ni sprejemljivo. In to se dogaja. Prakilogram ne tehta več enako kakor etaloni iz leta 1884. Sto let pozneje so znanstveniki ugotovili, da so etaloni približno 50 mikrogramov težji od prakilograma. Čigava masa se je v resnici spremenila, ni mogoče reči, saj je tehtanje vedno relativno. Znanstveniki sicer predvidevajo, da so etaloni postali onesnaženi z ogljikovodiki, ki so zaradi industrijske dejavnosti prisotni v ozračju. Z etaloni se rokuje in večkrat zapustijo inertno atmosfero kakor prakilogram, kar bi pojasnilo prirast mase. Drugi problem so atomi živega srebra, ki v majhnih količinah še vedno plovejo po zraku laboratorijev, ki so uporabljali živosrebrne termometre ali barometre. Čeprav je živega srebra zelo malo, se trdno prime na platino in tvori močne vezi, tako da ga je praktično nemogoče odstraniti s površine.
Znanstveniki so sedaj razvili nov postopek čiščenja, ki bi utegnilo vsa ta onesnažila odstraniti na predvidljiv in standardiziran način. S kombinacijo ultravijolične svetlobe in ozona je mogoče čistiti površine kovin, s čimer odstranimo vse organske kontaminante. Postopek je relativno preprost in namesto fizičnega drgnjenja, ki je neponovljivo in zato neprimerno, vsebuje izpostavitev UV-žarkom v ozonski atmosferi in izpiranje z vodo. Tehnologijo so preizkusili na zlatu in nekaterih drugih kovinah, ki so bile shranjene na podoben način kakor prakilogram. Rezultati so obetajoči, saj kaže, da je takšno čiščenje potrebno le enkrat v desetletju in da je ponovljivo (a ne reši težave z živim srebrom).
Napredku navkljub se bo moral prakilogram nekoč posloviti. Ameriški Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST) si že dolgo prizadeva, da bi dobili novo definicijo kilograma. Potrebujemo neodvisno definicijo na osnovi fizikalnih konstant, ki jo lahko v teoriji poustvarimo kjerkoli v vesolju, ne le v trezorju v Parizu. Predlogov je več. Definirali bi ga lahko iz Avogadrove konstante in molske mase, preko gravitacijske konstante ali kako drugače. Najbolj naravna bi bila seveda definicija vseh enot iz Planckove, Avogadrove in Boltzmannove konstante.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Gravitacijski privlak sonca je zanemarljiv za maso na zemlji, že za Luno je bolj kot ne brezpredmeten, kaj šele za nas. Bi se pa mogoče to poznalo nekje na 15. decimalki.
Kilogram je enota mase in ta prakilogram tehta točno 1 kg na Zemlji, Luni, Soncu itd. In teh 50 ug prirastka pa je najbrž res samo od plavajočih atomov živega srebra... In če že prah brišejo s cunjo, verjetno vsakič odbrusijo nekaj atomov tega prakilograma... pa tudi ko gre čistilka s sesalnikom mimo, najbrž vsakič posesa par atomov... Zna biti velik več živega srebra na tem prakilogramu. :-D
"If we were supposed to talk more than listen
we would have been given two mouths and one ear"
- Mark Twain
Hm, sem na hitro poračunal kakšen vpliv ima sonce na maso na zemlji in mi je rezultat sumljiv, 100kg človeku naj bi tehtnica ponoči pokazala 50g več kot podnevi (oz. 1/2 Newtna). Oz. pri kilogramskem telesu naj bi bilo to 0.5g. Preprosto rečeno temu ne verjamem, če se komu da preverit bi bilo fantastično, sumim da sem nekje 10^žnjf sfalil pa trenutno ne najdem.
Kako boš to dokazal, je trebe enak maso vzdrževat ravno prav pojesti ipd, las ti ne sme odpast, ne smejo ti odmirat kožne celice ipd:D Ali je govora v povprečju?
Mislim da je to bl za znanstvenike pomembn pa za stvari k rabjo v nevem kok nul natančne meritve da delajo tko k se šika. Jz kt navadn človk verjetn še 300 let ne bi opazu(če bi bil še živ) da se je en kg karkol ratal težji. Tud k bi kilo sira naroču ne.
Hm, sem na hitro poračunal kakšen vpliv ima sonce na maso na zemlji in mi je rezultat sumljiv, 100kg človeku naj bi tehtnica ponoči pokazala 50g več kot podnevi (oz. 1/2 Newtna). Oz. pri kilogramskem telesu naj bi bilo to 0.5g. Preprosto rečeno temu ne verjamem, če se komu da preverit bi bilo fantastično, sumim da sem nekje 10^žnjf sfalil pa trenutno ne najdem.
Hm, sem na hitro poračunal kakšen vpliv ima sonce na maso na zemlji in mi je rezultat sumljiv, 100kg človeku naj bi tehtnica ponoči pokazala 50g več kot podnevi (oz. 1/2 Newtna). Oz. pri kilogramskem telesu naj bi bilo to 0.5g. Preprosto rečeno temu ne verjamem, če se komu da preverit bi bilo fantastično, sumim da sem nekje 10^žnjf sfalil pa trenutno ne najdem.
A ne bi ta rokm-ov racun pokazal koliko dodatno bi pokazala tehtnica, ce bi se Sonce nenadoma pojavilo sredi noci v srediscu soncnega sistema, medtem ko bi ti slucajno stal na njej, ti si pa hotel razliko med dnevom in nocjo?
Odkar sem jaz te stvari pocel je ze nekaj casa, a kolikor te jaz razumem bi ti, poenostavljeno, rad izracunal koliko je razlika v gravitacijskem privlaku ko je clovek na razdalji R-d/2 in razdalji R+d/2 od Sonca, kjer je R razdalja med Soncem in Zemljo, d pa premer Zemlje. To bi ti dalo zgornjo mejo, saj bi za tocen rezultat moral upostevati se zemljepisno sirino, pa trenutno oddaljenost od Sonca in podobne stvari. Ta zgornja meja pa je dosti manj kot sta naracunala vidva.
Kilogram je enota mase in ta prakilogram tehta točno 1 kg na Zemlji, Luni, Soncu itd.
Ne vem če je to res. Moja fizika odpove ko se moram ukvarjat s tako kompliciranimi vprašanji...
Je res, masa je masa, teža je pa masa*gravitacijski pospešek, ki je pa na vsakem planetu (do neke mere tudi na vsaki gori) drugačen.
Kako je pol res da prakilogram tehta povsod enako? Kolikor jaz vem na luni pa na marsu kar konkretno manj tehtam. Na soncu in jupitru pa neprimerno več.
Sam jebiga... sem blondt. Je pa res da imam enako maso ne glede na barvo las. Pa tud to je res da kvantne fizike ne štekam ravno najbolje.
sherman: ne, zanimalo me je kolikšno silo ima nate sonce, od tm kjer je. Kje točno si ti na zemlji je pa res irelevantno, razmerje med premerom zemlje in oddaljenostjo od sonca je nekje reda 10^-4, zanemarljivo. Torej, ponoči je poravnava na premici sonce - zemlja - tehtnica - ti, podnevi pa sonce - ti - tehtnica - zemlja, torej v enem primeru te sonce vleče od tehtnice, v drugem pa k tehtnici, ta efekt je pa reda nekaj 10g za človeka. Za prakilogram malo manj seveda, še vedno pa očitno reda 1g, kar pomeni da je fino to upoštevat.
Pithlit: prakilogram ima povsod enako maso, ne tehta pa vedno enako. Ti ko stopiš na tehtnico na njo deluješ s silo cca 70kg * 10m/s^2 (pospešek v zemljinem gravitacijskem polju). Tehtnica ubistvu meri silo, ker pa ve da si na zemlji ti bo namestno "teže" v Newtnih pokazala izmerjeno silo/10m/s^2. Če bi šel na luno bi še vedno imel 70kg, le da bi tam bil pospešek primerno manjši za cca 6x. Zemeljska tehtnica bi ti toraj pokazala rezultat šestkrat manjši, če bi tehtnico naučil da je na luni bi pa to skorigirala in bi pokazala prav.
Kot rečeno, zmeda je v relativno slabi terminologiji. Če bi uporabljali le masa in sila bi bilo lepše, teža je pa neka funkcija mase, ki je odvisna od planeta.
V bistvu je to, da kilogram ni natančno definiran, kar malce strašljivo. Že tako življenje ni nastlano s trdnimi opornimi točkami.
Ampak bi ga pa *lahko* natančno definiral, v nasprotju z recimo mato, ki pa ma tud majave točke.
Enkrat sta dva ful pametna modela napisala dolge klobase aksiomov in postopkov (na strani 86 sta clo lahk že dokazala, da je 1 + 1 = 2). Sam ko je uletu Goedl s svojim teoremom o nekompletnosti ju je pa čist uniču.
Natančnost n enaka točnosti. V metrologiji se uporablja izraz točnost! Najbolj točno lahko merimo čas (frekvenco), zato bi bilo najbolj idealno ta artefakt zamenjati za frekvenco. Tistemu, ki mu to uspe ima zagotovljeno nobelovo nagrado in vse prestižne nagrade in naslove.
Uh sorry mal sm nenatančno povedal mal probavam spremenit slog pa to (zarad zadnjih novic na ST) pa ratujejo take neumnosti. Bom bil bolj točen drugič, mislm natančn. Mah bom kr oboje!
Apple že spremenil specifikacije teže svojih naprav... press
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Boli me kita,če je sedaj kilogram težji kot pred 129.leti. 