Slo-Tech - Včeraj je izšla nova verzija Linuxovega jedra, ki nosi številko 3.4. Predhodna večja stabilna verzija 3.2 je izšla pred skoraj pol meseca, tako da se je v tem času nabralo precej novosti.
Končna verzija 3.4 se bistveno ne razlikuje od sedmega kandidata za izid (-rc 7). Mnogo izboljšav tiči v datotečnem sistemu btrfs, ki je dobil novo orodje za reševanje podatkov (btrfs-restore) in nove funkcionalnosti v že poznanem fsck. Ponovno so omogočeni bloki metapodatkov, ki so večji od 4 KB. Tako je bil zamišljen že od začetka, a ker koda ni bila dokončana, so prejšnje verzije za velikost bloka uporabljale kar velikost pomnilniške strani (na arhitekturi x86 torej 4 KB). Odslej so podprte velikosti do 64 KB. Datotečni sistem je tudi hitrejši in robustnejši. Posamezne dopolnitve so doživeli še ostali datotečni sistemi (ext4, FUSE, NFS itd.).
Na področju gonilnikov je nova podprta za Nvdiine keplerje (GeForce 600), AMD-jeve radeone 7000 in trinityje ter Intelov čip Medfield GMA500. Dodana je tudi podpora za 32-bitne kazalce (pointers) v 64-bitnem načinu (x32 ABI), s čimer lahko privarčujemo sistemska sredstva (64-bitni kazalci so dvakrat večji, zato zasedejo več pomnilnika in procesorskih ciklov). Vključili so tudi autoprobing glede na CPUID-kodo procesorja, s čimer se doda podpora specifičnim funkcijam v posameznih procesorjih, ki niso del klasičnega x86.
Celoten seznam novosti najdemo na kernel newbies, od koder lahko jedro tudi prenesemo, prevedemo in vključimo v obstoječe distribucije. Večina uporabnikov sicer verjetno počakale na nove verzije distribucij, ki bodo že imele novo jedro.
Predstavitev (.pptx) pravi da ne bodo pa predvidevam da kmalu na spletu se znašli kakšni testi in pa verjetno bo, če bo, zadeva aktualna v "embedded/mobile" sistemih.
Nekako ne zveni enako.
Začetna podpora (pravilno zaznavanje in nastavljanje ločljivosti zaslona) za Kepler arhitekturo v Nouveau na dan, ko so kartice prišle na tržišče zveni odlično da.
Drugače pa Linux 3.4 praktično na vseh zanimivih področjih prinaša kakšno izboljšavo. Le tako naprej pravim!
Uvodni stavki v novici mi niso logični, sploh ko se omenja razlica 3.2... Dejansko je tako:
- predhodna stablna različica jedra je 3.3 in je izšla 18.03.2012 - predzadnja posodbitev predhodne različice je 3.3.6, izšla je 12.05.2012 - zadnja posodobitev predhodne različice je 3.3.7, izšla je včeraj, 21.05.2012, isto kot 3.4.
Ne glede na to, da je 3.4.x zunaj, bomo dobili tudi 3.3.8 itd., tako kot smo včeraj dobili tudi 3.2.18.
Mogoče je avtor mislil na 3.3.6, ko govori o pol meseca od predhodne različice. Ampak tukaj ni neben logike... Če primerjamo večje novosti od prejšnje različice, je primerljiv samo datum 18.03.2012, ko je izšlo jedro 3.3. Cca. dva meseca torej...
gnome/kde že imata gui za njegove napredne funkcije?
Trenutno ne obstaja niti stabilno "fsck" orodje, ki bi znalo popraviti morebitne napake na FSu, tako da ne, nikakor še ta datotečni sistem ni pripravljen, da mu zaupaš svoje podatke. Tam kako leto po tistem ko bo uradno podprt.
Dodana je tudi podpora za 32-bitne kazalce (pointers) v 64-bitnem načinu (x32 ABI), s čimer lahko privarčujemo sistemska sredstva (64-bitni kazalci so dvakrat večji, zato zasedejo več pomnilnika in procesorskih ciklov).
