The New York Times - Podjetje Lytro je napovedalo prihajajoči fotoaparat, ki bo prinesel velik preboj pri izdelavi posnetkov. Doslej je bilo treba pred fotografiranjem poskrbeti, da je bila goriščna razdalja nastavljena primerno, sicer so bile slike zamegljene. Lytro pa razvija fotoaparat, ki omogoča nastavljanje gorišče razdalje in s tem ostrenje posnetka po tem, ko je bil posnet.
Idejo je izvršni direktor start-upa Lytro Ren Ng raziskal v svoji doktorski disertaciji na Univerzi Stanford, za katero je leta 2006 od Association for Computing Machinery dobil nagrado za najboljšo disertacijo s področja računalništva. Skrivnost se skriva v posebnem senzorju, ki ga Ng imenuje polje mikroleč (microlens array) in ki zajame precej več svetlobnih podatkov od konvencionalnih tipal. S posebno programsko opremo lahko nato iz obilice surovih podatkov izvlečemo sliko, kjer postavimo goriščno razdaljo na želeno vrednost.
Fotografi, ki so prototipe preizkusili, pravijo, da gre za revolucionarno novost, ki spreminja pravila igre. Z njo odpade nadležno fokusiranje in s tem povezana zakasnitev, medtem ko ločljivost posnetka ne trpi.
Lytro se je odločil, da tehnologije ne prodajo ali licencirajo drugim velikanom (Canon, Nikon ...), ampak razvoj, dizajn in trženje prevzamejo na svoja pleča, medtem ko bo proizvodni del oddan tajvanskim podjetjem. O ceni in dobavljivosti je še prezgodaj govoriti, pravijo pa, da bo naprava po potrošniških cenah (torej največ nekaj sto dolarjev) na voljo prek spletnih kanalov kmalu.
Spc: Kako nič novega, če pa je bil fokus izbran po zajemu?! (Izključimo možnost marketinške natege, kjer je vse dovolj ostro in samo dodatno zameglijo dele, ki bi naj bili neostri).
Spc: Kako nič novega, če pa je bil fokus izbran po zajemu?! (Izključimo možnost marketinške natege, kjer je vse dovolj ostro in samo dodatno zameglijo dele, ki bi naj bili neostri).
Torej neke vrste raw z katerim lahko določas ostrino po slikanju ?!
zanimivo. sicer bo thomas trdil da je algoritem on že zdavnaj izdelal, ampak vendarle kar dobra extrapolacija.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Me prav zanima kako so to naredili. Po imenu bi lahko sklepal, da ima vsak pixel na senzorju svojo lečo, ki spreminja goriščno razdaljo in aparat potem zajame več slik zapored, kasneje jih pa lahko na računalniku poljubno kombiniraš.
Ali je to nekaj podobnega kot pri renderiranju, kjer je načeloma slika vedno ostra, pa se umetno ustvarja DOF. Vendar načini, kjer za DOF uporabljaš globinsko masko (t.i. ZDepth) niso niti približno tako natančni kot če ustvarjaš DOF med renderiranjem. Ker ne zabluraš neostrih pikslov čez (ali za) ostre, ampak skupaj z njimi (precej površno rečeno). wiki ZDepth
torej ali bo to samo še eden od efektov za na fejsbook, al bo res nekaj uporabnejšega.
polje mikroleč (microlens array) in ki zajame precej več svetlobnih podatkov od konvencionalnih tipal
ker to bi bilo verejtno uporabno še za kaj drugega kot samo tole igračkanje z DOF, če je res. Kar lahko že zdaj počneš v PS.
Verjetno je to tako, da sliko naredi z več (veliko) goriščnih točk istočasno in potem lahko po opravljeni sliki sam določiš katero goriščno točko boš izbral. Za vsak piksel zajeme več različnih vrednosti, da lahko pol sestavljamo poljubno. Predvidevam, da v bodoče ne bomo gledali koliko pikslov ima slikozajemalec ampak koliko goriščnih točk lahko istočasno zajame :D Tako si predstavljam, čisto lajično, da se ne bo kdo vpikno preveč v moje mišlenje. Pa gremo to doktorsko dezertacijo iskat pa da vidimo o čem je pravzaprav stvar. http://www.lytro.com/renng-thesis.pdf
Joj, še nekaj. Tudi če deluje vse kot oglašujejo, upam da ne bodo res delali fotoaparatov sami. Ker bo v tem primeru najbrž ta ena funkcija super, ostalo pa zanič. :/
iz tistega Redorangevega linka: "Lytro's light-field camera will use a special sensor to capture the color, intensity, and vector direction of the rays of light" Torej sumim da se da vse zračunat iz teh vektorjev, če bo to res bodo lahko tudi samo svoje senzorje razvil in prodali Sonyu in ostalim, me pa zanima kako vlogo bo igrala leča pri tej tehnologiji.
Nevem mogoče sem sanjal ampak se spomnim, da sem o tem že bral nekje se pa ne spomnim detajlov. Spomnim se pa te slike z sulico in da sem se igral z fokusom. Mogoče je bilo to že prej objavljeno kdaj in je spet postalo "popularno".
When you look long into an abyss, the abyss looks into you
Deluje tako, da je na senzorju mnogo mikroleč (ne sicer na vsakem pikslu), vsaka od njih pa potem zajame svojo sliko (kot je različen, zato so tudi različne slike); na podlagi vseh teh slik pa se da izračunati slike s "poljubno" goriščno razdaljo.
Slabost je ta, da slika ni v polni ločljivosti senzorja. Je pa mogoče to mrežo mikroleč tudi naknadno namestiti na obstoječe senzorje.
Tole zna biti pa prava mala revolucija, ko bo enkrat do konca razvito. Dejansko bi to pomenilo manjše fotoaparate, brez dragih objektivov,... ...sicer prva leta ne vidim neke praktične uporabe drugje, kot pri mobilcih, pad-ih, laptopih,... pa še dvomim, da jim v bližnji prihodosti uspe razviti mikroleče, ki bi dohajale kvaliteto kompaktnih, kaj šele SLR fotoaparatov.
Večja kot je leča (oz. razmerje med velikostjo leče in fokalno točko), več svetlobe pade skozi njo na senzor in bolj zamegljeno je vse, kar ni v fokusu.
Če vzamemo manjšo lečo (ali zapremo zaslonko), potem se globinska ostrina poveča, skozenj pa pade manj svetlobe. Zato vzamemo polje leč, kjer - teoretično - dobimo globinsko ostrino majhne leče in svetlobo velike leče.
Problem je, ker mora za sliko enake resolucije pod vsako mini lečo biti senzor iste resolucije kot pri običajnem fotoaparatu (OK, glede na to, da se cel kup informacij, skritih v DoF tako ali tako izgubi, bi bila z nekaj interpolacije resolucija senzorjev lahko tudi nekoliko manjša). Tega Lycra ne omenja, čudežnemu dečku se je v dizertaciji celo zapisalo:
We show that a linear increase in the resolution of images under each microlens results in a linear increase in the sharpness of the refocused photographs. This property allows us to extend the depth of field of the camera without reducing the aperture, enabling shorter exposures and lower image noise.
Fant je skratka ugotovil, da če linearno povečamo število pixlov na površini senzorja, se linearno poveča ostrina slike, pozabil pa povedat, da je zato potreben tudi linearno bolj občutljiv senzor, ki lahko pri enaki količini svetlobnega valovanja zajame sliko z večjo resolucijo in enako količino šuma. To je nekaj, kar je v klasični fotografiji že dolgo znano. On je le ugotovil, da če v torbo namesto 10, damo 20 sendvičev, da je v torbi sedaj več sendvičev. Pozabil pa povedat, da so sendviči pol manjši in da se bomo najedli enako.
V končni fazi se torej potrebo po mehanskem fokusianju - pri vse ostalih pogojih konstantnih - lahko zmanjša le z razvojem boljših čipov, izbira tipa leče (klasična ali polje leč, pri pogoju seveda, da sta oba tipa enako kakovostno izdelana) pa je tu nepomembna.
Glede na to, da je polje leč v svojem bistvu podobna rešitev kot Fresnelova leča, tak pristop lahko prinese k zmanjšanju teže objektivov, a glede na to, da se Fresnelove leče niso prijele v resni optiki, sem tule zelo skeptičen.
Edina resna prednost, ki jo Lycrina rešitev nudi pred klasičnimi fotoaparati je dodatna informacija o globini, s pomočjo katere lahko programska oprema dobro zameglji globino, brez te informacije lahko sliko photoshopamo le ročno, zagotovo pa ne prinaša bolj ostrih slik, ki jih lahko z uporabo enako dobrega čipa naredimo tudi na običajnih fotoaparatih pri dokaj zaprti zaslonki.
Sedaj senzorji postajajo res tako glomazni, da njihove resolucije dejansko ne potrebujemo. Zato lahko s pomočjo te tehnologije uporabimo velik senzor recimo 16Mpikslov, mikro lečke z bistveno nižjo resolucijo recimo 4Mpiksle, kar je za povprečno domačo uporabo dovolj tako mikrolečke osvetlijo večje število pik senzorja, računalnik izračuna sliko velikosti 4M piksle. Če je samo ena lečka je lahko svetlobna prepustnost velika, fotič bi v bistvu moral imeti le še zaslonko, ki se zapre, če je preveč svetlobe. Edino tele mikroleče če so res to niso ravno poceni.
Never trust a computer you can't throw out a window
Highlag: zakaj komplicirati z zapleteno optiko, če lahko 16M čip zamenjamo z 4M čipom enake tehnologije, pa imamo 4x več svetlobe na pixel pri obstoječi optiki?
C=64 saj ravno zato, da se znebiš objektiva, ki je zaradi cene običajno minimalnega premera, to pa prinese en kup pomanjkljivosti. Če vzameš ene velik ccd in daš veliko objektiv ravno tako ni problemov z svetlobo. Samo potem lahko odmisliš vse kompaktne fotoaparate. Samo za kvalitetno sliko običajno rabiš tudi veliko št. leč, da pokompenziraš vse možne napake in distorzije, pa s tem spet manjšaš optično odprtino tudi pri velikih fotoaparatih.
Edino filmčke bi se pa težko snemalo s takšnimi aparati. Glede na to da današnji LCD displeji na fotoaparatih niso nek biser za pregledovanje slik mislim, da nebi bili uporabni za "ostrenje" slik na fotoaparatu. Vprašanje če je nujno potrebno, saj bi ostrino lahko izbral na PC-ju, pri filmčkih, kjer se pa shranjuje video že z neko kompresijo pa je to težje rešiti. Ali bi bili filmi bistveno glomaznejši, predvajanje pa težavno zaradi potrebnega procesiranja.
Never trust a computer you can't throw out a window
C=64: obstoječa optika je MNOGO bolj zapletena kot te mikroleče.
Aja, pa še dovolj informacij za 3D se s tem mimogrede zajame.
Obstoječa optika je zapletena zaradi večjega števila elementov, ki popravljajo kromatsko aberacijo, skrbijo da je optika rektilinearna, lahko gre za dodatne elemente zaradi zooma, itd.
Vse to za isto kakovost slike potrebuje tudi mikroleča.
prav, pa naj bo po tvojem, vrednost zaslonke je velikost odprtine v mm *moram še to dodati: konjska moč pa je število konjev, ki jih lahko stlačijo v motor
kaj je goriščna razdalja? razdalja od sprednje leče do tipala (filma) kaj je velikost zaslonske odprtine? velikost odprtine v mm kaj je vrednost zaslonke? razmerje med velikostjo odprtine in goriščno razdaljo? kaj je globinska ostrina? območje v katerem bodo predmeti sprejemljivo ostri od česa je odvisna globinska ostrina? zakaj je pri širokokotnem objektivu območje globinske ostrine drugačno (večje) kot pri teleobjektivu - pri istem slikovnem izrezu seveda, zakaj je pri bolj odprti zaslonki območje globinske ostrine drugačno kot pri zaprti? itak je že C=64 vse napisal, skic se mi pa ne da lepit
Nimam pojma o foto bom samo rekel, 3D senzor da bo sliko zajel 3D potem pa bo vse enako ostro, nekaj podobnega pripravljajo za v mobitele. Software packarija odpade, kdo se bo pa s tem ukvarjal.
A da bi bla pa cela slika ostra hkrati se pa še ne da?
Seveda se da, f18 nastavis, pa je cela slika ostra. :>
Tole je bolj tako, tako. Pri nastavljanju ostrine si omejen na nekaj pred izbranih vrednosti, vsaj v teh primerih. To je dalec od tega da bi lahko zadovoljil potrebe resne fotografije kjer je recimo pomebno, da je nos portreta izostren, usesa pa so ze ven iz fokusa...
No to je tehnologija, ki bi mene osebno seveda zelo zanimala: informacija o globini iz ene same točke (posnetka). Če je zadeva dovolj natančna (verjetno še ni) npr. 1m/500m potem je zame to zelo uporabno. Drugače pa pač ne.
Ne vem, kako je tako dolgo zdržalo tole, ampak napaka je že v samem naslovu novice. Z goriščno razdaljo nastavljamo kot zajema objektiva. Tu je govora o ostrenju. Komentiranja ostalih postov pa se raje ne bi lotil.
Cel članek s komentarji vred ni vreden prostora, ki ga zavzema na serverju. Toliko napak, ki se, kot je omenil Okapi, začnejo že v naslovu (da ne omenjm nebuloz v komentarjih) na enem kupu že dolgo nisem videl. 90% komentatorjev nima pojma kaj je gorišča razdalja ter kaj je zaslonka (in kaj njune vrednosti pomenijo). Nobena od stvari ne vpliva na točko izostritve, obe pa vplivata na globinsko ostrino. Od tu naprej pa googlajte, ker se mi res ne da pisat stvari. V glavnem: točka izostritve != globinska ostrina.
Khm, jaz sem novico na hitro preletel in sel brat original clanek. Vsekakor, gre za nastavljanje fokusa in ne za nastavljanje goriscne razdalje.
Vseeno, moj prejsnji post drzi. Tile demonstracijski primeri so premalo natancni, da bi bili v resnici uporabni za kaj bolj resnega. Imas vnaprej nastavljenih nekaj fokusnih tock z globinsko ostrino kakrsna pac je trenutna. Kaksne je razpon teh fokusnih tock je pomemben podatek.
ma kaj, a ste tuki vsi ki uporabljate sam avtomatiko na fotiču...a se nobenmu ne da mal pomatrat z nastavitvami, pa k nardiš fotko da peče glava in ni treba niti dodatne obdelave...v čem je pol še smisu fotografije...nisem proti novostim, sam počas bomo k tist iz risanke erobot...
