Forbes - IBM-ov superračunalnik, poimenovan Watson, je doživel svojih petnajst minut slave februarja, ko je gladko porazil človeška rekorderja v televizijskem kvizu Jeopardy. Seveda pa tako intelektualnega kot finančnega kapitala v Watsona niso vlagali le zavoljo televizijskega nastopa. Nasprotno, projekt se že nekaj časa razvija tudi v aplikativnejše smeri.
Forbesov Bruce Upbin piše o usmerjanju Watsona v medicinske vode. Ekipa raziskovalcev iz unverze v Marylandu je pred približno letom in pol IBM-u pomagala izbrati medicinske učbenike in strokovne revije za učenje superračunalnika. Pomagali so jim tudi z izborom vprašanj, na katera naj bi sistem znal odgovoriti in s pomočjo katerih ga lahko preizkušajo. Dr. Elliot Siegel z omenjene univerze je nabor besedil označil kot vse, kar mora znati najbistrejši študent drugega letnika medicine. Podobno kot pri pripravah na TV kviz se tudi na področju zdravstva Watson počasi izboljšuje in postavlja vedno natančnejše diagnoze. Naslednji korak v ciklu izboljšav bo vnos anonimiziranih podatkov o bolnikih, iz katerih naj bi bilo možno že dognane diagnoze dopolniti tudi s potrebnimi zdravstvenimi posegi in najverjetnejšimi posledicami zdravljenja.
Uporaba umetne inteligence v zdravstvu je vsaj sprva predvidena predvsem na odročnejših geografskih območjih, kjer medicinsko osebje nima izkušenj z velikim številom pacientov. Po ocenah sodelujočih v projektu naj bi se Watsona v resničnih pogojih preizkusilo čez pet let, do splošne popularnosti pa bi znalo preteči tudi desetletje.
To bilo super, tako za prvo informacijo, preden prideš do zdravnika (recimo da medicinska sestra lahko preveri in vnese simptome v računalnik ipd.); seveda jo moraš vedno vzeti z dobršno mero skepse, a koristna je lahko kljub temu. Edino kar bi me skrbelo je, da bi se medicinsko osebje začelo avtomatično preveč zanašati na rezultate računalnika
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Če bo to kakšna homeopatija, bo po*dil. Danes mi je naš "watson" ponorel, ko mu je ena punči po pomoti rekla, da se predavanje X100 začne šele po predavanju X100. Zdej ne nori več, ampak vljudno opozarja na take cikle.
v najboljšem primeru bodo naredili zelo zelo omejen AI, ki bo postavljal diagnoze na nivoju povprečnega zdravnika
1. ne bo nivoju povprečnega zdravnika, temveč višje in šlo bo samo še na bolje 2. za razliko od zdravnikov ti bo ob enakih simptomih dal vedno najboljši (znan) odgovor 3. vedno bo vključil tudi manj pogoste (ampak možne) diagnoze, ki jih zdravniki ali pozabijo, ali pa nikoli niso še slišali zanje 4. motil se bo, ampak bo, za razliko od človeka, vsako napako naredil le enkrat.
4. motil se bo, ampak bo, za razliko od človeka, vsako napako naredil le enkrat.
Ja no. Sam enkrat se umre :)
kot posamezniku mi ni všeč, da se bo Watson učil "na meni" in se lahko zmoti. Za družbo pa je to zelo nizka cena :D. Pa recimo, da ne bo prišlo do česa takega, verjetno bo dolgo časa tekel le kot podporni sistem za pomoč diagnostikom.
4. motil se bo, ampak bo, za razliko od človeka, vsako napako naredil le enkrat.
Ja no. Sam enkrat se umre :)
kot posamezniku mi ni všeč, da se bo Watson učil "na meni" in se lahko zmoti. Za družbo pa je to zelo nizka cena :D. Pa recimo, da ne bo prišlo do česa takega, verjetno bo dolgo časa tekel le kot podporni sistem za pomoč diagnostikom.
Dohtarji se tut učijo na živih pacientih, res da pod budnim oćesom svojih nadrejenih ampak nek se morjo učit. Tut watsonu lah daš mentorja/nadzornika dokler ne doseže dovolj visokih rezultatov in je to to.
Ekspertne sisteme za postavljanje diagnoze so naredili že pred dvajsetimi leti. Natančnost splošnega zdravnika je nekje 45%. Ko so začeli graditi expertne sisteme so se zdravniki samo smejali in, seveda, sodelovali. Natančnost ekspertnega sistema je takrat bila ... 95%.
Zdravniki so obnemeli in nihče več ni hotel sodelovati. Na koncu so zabrusili, da MORA človek postavit diagnozo, ker potem tudi nosi odgovornost - računalo pa ne more nositi odgovornosti.
Čemu bi vi bolj verjeli? Dohtarju, ki ima 45% natančnost (če mečeš kovanec imaš 50% možnosti, da zadaneš) ali "butastemu silikonarju", ki ima 95% natančnost???
problem je človeška (zdravnikova) prepričljivost, vsiljivost, ko ti trdi, da: "ne nimaš (vstavi bolezen) ampak je to samo stres. imaš veliko dela v službi? No, vidiš, to je to."
kot posamezniku mi ni všeč, da se bo Watson učil "na meni" in se lahko zmoti. Za družbo pa je to zelo nizka cena :D. Pa recimo, da ne bo prišlo do česa takega, verjetno bo dolgo časa tekel le kot podporni sistem za pomoč diagnostikom.
In tako imaš veliko raje - kaj ?
To, da se ob vsakem obisku kliničnega kup ljudi uči na tebi ?
Tu je isti problem, ki ga ima google z samo vozečimi avtomobili. Razložili so pa nekako tako:
Ljudje nimamo problema če zaradi človeških napak vsak dan na cestah umre stotine ljudi. Vendar če zaradi napake računalnika umre samo ena oseba bo tak vik in krik da jih ne bomo nikoli več uporabljali.
problem je človeška (zdravnikova) prepričljivost, vsiljivost, ko ti trdi, da: "ne nimaš (vstavi bolezen) ampak je to samo stres. imaš veliko dela v službi? No, vidiš, to je to."
Ker bistvo je ugotovit razlog težave ne posledico.
Expertni sistemi so že razviti do te mere, da ti na določene inpute vržejo boljšo diagnozo kot pravi zdravniki. Problem je ker ljudje ne zaupajo računalnikom in v zdravniških lobijih. Dejstvo je tudi, da računalnik ne pozabi. Ima vse pretekle zdravstvene podatke od pacienta v "glavi" in lahko pregleda miljone odločitvenih vej drevesa v trenutku.
V to ne dvomim da so zdravniki visoko usposobljen kader. Edina pomanjkljivost pa je, da smo ljudje zmotljivi. Oziroma ni natančnost naša vrlina. Računalniki so tudi zmotljivi. Vendar v smislu, da nimajo dovolj podatkov. Najboljši učinek bi po mojem mnenju bil mešanica obojega. Doktor za pregled in postavljanje neobičajnih vprašanj ter sistema, ki ga vodi v določeno smer, oziroma ga opozarja na določene stvari in potrjuje, razmišlja z njim.
Doktor za pregled in postavljanje neobičajnih vprašanj ter sistema, ki ga vodi v določeno smer, oziroma ga opozarja na določene stvari in potrjuje, razmišlja z njim.
Sicer se povsem strinjam s tvojim pisanjem, ampak .... neizbežno je, da bi zdravniki vse manj razmišljali in postali vse bolj oholi.
Ah, še en pretiran navdušenec nad tehnologijo. Seveda, današnja tehnologija vse zmore in zna, pozabljate pa, da še niti približno ni ves postopek zavtomatiziran in da vam nevešči uporabniki na veliko sabotirajo vaša velika pričakovanja.
To bi tudi mene zanimalo. Moje razmišljanje gre nekako takole: -za preživljanje poskusiš poiskati niše, ki jih avtomatika ne bo še tako kmalu nadomestila (recimo nekaj, kar zahteva kombinacijo vida plus ročnih spretnosti (kot zdravnik na primer ORL specialist)- a bo tudi to računalnik že čez nekaj let bolje počel?), -da stvar obvladaš, je potrebno veliko časa in volje (da ne more biti ravno vsak tvoja konkurenca, ki ti znižuje plačilo)
Na ta način si vsaj za nekaj časa še lahko omogočiš preživljanje z delom. V tem času pa s prihranki poskušaš postati lastnik avtomatike, ki te nadomešča. :) Me pa zanima, kako ostali razmišljate o teh zadevah, kajti po mojem se o teh zelo pomembnih zadevah precej malo govori.
@buhtaena Ti predpostavljaš da bomo ostali v kapitalizmu in da je to da te računalnik zamenja slaba stvar saj ne boš mogel dobit dela in bo na računalniku služil nekdo drug.
Zakaj pa nebi razmišljali bolj optimistično(in bolj utopično) da bo avtomatizacija prinesla spremembo družbenega sistema kjer bo delo računalnikov družbeno dobro in bo sprostitev ljudi od dela omogočila da se bodo le-ti ljudje posvetili drugim, bolj duhovnim/artističnim stvarem in/ali znanosti saj jim bodo vse potrebno zagotovili računalniki.
Ampak to ni nujno tako utopično saj "American dream" že zgublja svojo moč. Jaz držim pesti za mojo verzijo!
Bistveno je, da znaš sprejeti vlogo navideznega human interfacea, ki ga kapitalist v bistvu ne želi plačevati, in dejansko tudi ne potrebuje, a zna ta human interface worker, delovne naloge prirediti in zaplesti tako, da brez Človeka ne gre Večinoma se to izzide presenetljivo lepo.
Tsunami, o katerem govori ABX, bo spremljan s številnimi vajami civilne zaščite, ko pa dejansko pride, pa zna biti res neprijetno.
In ni danes racionalnega načina priprav na res radikalne spremembe, ki sledijo. Razen farse vaj civilne zaščite Ko pride pravi tsunami, bi znalo biti huso:) Za režim, za stabilnost današnjega reda in predsodkov. Life bo pa načeloma veliko boljši! Prava svoboda je šele zdaj zares na obzorju. Če seveda, ta human interface iz farse orodja, postavimo v primarno vlogo koristnika.
Že tisočič ponavljam. Že danes imamo nebroj povsem nepotrebnih premikačev miši, ki bi jih zlahka povsem avtomatizirali, če seveda to ne bi pomenilo nekaj dosti bolj radikalnega. Odpust in človeško dramo. Ta pa je v nasprotju z svetlim teleološkim namenom AI-ja samega. Pri veliki večini apologetov. Nasprotniki in nevedni, pa poskrbijo, da bo maskiranje novih, v bistvu nepomembnih a plačanih premikačev miši, teklo praktično nemoteno, po starem protokolu.
Watsoni bodo dodali ogromno dodane vrednosti k splošni medicini, načeloma pa bi človeštvo moralo podedovati ves profit. Najprej IBM, nato pa se to razpase, kot kuga. Tudi v kapitalizmu, in tudi v sodobnih, in nemara bodočih globalnih oblikah le-tega.
In na koncu. Ni videti reči, pri kateri bi dobri AI v 30 letih zaostajali za človekom. Razen seveda primata uživanja. In kakšne so dejanske priprave na to? NIKAKRŠNE realno. In tako bo tudi čez 15 let, potem bo pa zares pozno. No ja, je pa seveda tudi res, da nekdo ki se skrije v klet in tam neprestano čepi, ker prihaja tsunami, pa danes tudi ni preveč smiselno ravnanje. Smiselno je, če nekdo ima vsaj kapaciteto razmišljati za 30-50 let naprej, kar je za družbo in njene adaptacije v bistvu zelo kratko obdobje. Socius se še danes bode v bistvu z Aristotelovim sužnje lastništvom, tako da ne boste precenjevali hitrost dejanskih sprememb kolektivnega mema!
Kreativna dela so zadnja ki bodo klecnila pod AI. Monotona in repetitivna dela pa prva
Razen problema definicije, je še eden. Če našteješ kreativna dela, in to primerjaš z dobro natakarico, boš presenečen. Ampak načeloma drži. Dela, ki jih akademija danes umetno drži, kot visoko kreativna, taka ostanejo tudi v nedogled. Načeloma. In medsebojna socialna pomoč:) Stiki. Zdravi stiki.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
To bo samo en zelo obsežen ekspertni sistem. Vanj se bo vneslo rezultate raznih preiskav (lahko tudi avtomatsko - npr. kri), sistem pa bo potem iz kombinacije parametrov identificiral možne bolezni.
Pač, imaš RTG posnetek, ki ga daš v optično prepoznavo, krvno preiskavo, kjer dobiš rezultate ven iz avtomatskega analizatorja, itd. in te podatke pofuraš računalniku.
Računalnik nato zlista možne bolezni, zraven napiše verjetnost te bolezni in obrazložitev zakaj se je tako odločil. Zdravnik bo to pogledal in na koncu določil način zdravljenja.
Pa še to - če npr. eno zdravilo ne prime (ker gre za čisto drugo bolezen), se bo dalo to uporabiti kot vhodni podatek in poiskati ustreznejšo metodo.
Ampak, če mu dodaš še lab test, ali kakšen moderen samodiagnozni kit, pa ta ekspertni sistem nenadoma postane zmogljivejši. In to gre tako lepo naprej, dokler ne ugotoviš, da ostanejo samo naravno inteligentni premikalci miši, aparatur in strojev, zares pomembni, za kar odlično diagnozo. Pa še naprej gre. Bariere pomenih in šolanih odločevalcev, diagnostikov, se rušijo. Ne kar tako, in ne neboleče, to nihče ne trdi, SE PA! Funkcionalno bo tak priklop na Watsona izpopolnjenega z Bell Diagnostic Lab kitom (recimo:), boljši in cenejši od obiska pri splošnem zdravniku. In brez čakanja, vrst in muk.
To pa si seveda drugi narobe predstavljate:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
Glede na to koliko zravniških napak se dogaja pri nas bi se takoj prej pustil diagnosticirat enemu izpopolnjenemu watsonu kot debilu od zdravnika ki nima pojma kaj je z mano ampak se igra loterijo z diagnozami.
Stvari ki sem jih videl v naših bolnicah in ki jih delajo naši vrli zdravniki so včasoh za skozlat se.
To se pa morem strinjat z Zmajcom, to kar delajo v (npr UKC) je čist svinjarija.
Mojmu fotru so na kolonoskopiji predrl črevesje in ga poslal domov. (Tist dan so predrl 3 črevesja) Potem k smo čakal 1 uro da je pršu rešilc da ga je peljov nazaj v bolnico. Potem so čakal do polnoči ker niso mel pojma kaj se sploh dogaja dokler enden iz urgence ni pršu ga pogledat. So ga odprl in mu opral notranjost ter mu dal stomo. Nato smo čakal 1 tedn ker je dobu sepso. Ko je sepso prebolu smo hmal (še na INTENZIVNI NEGI) vidl da mu teče gnoj iz rane. Ene 5 dni so nam govorile sestre na intenzivni in dohtrji da to teče iz stome. Dokler ni prišla sestra k te nauči stomo uporabljat in jih nadrla ker se mu je rana ogabno zagnojila. Potem so pogruntal (kar smo zvedl šele med tožbo) da je dobu še enkrat sepso. Rano so mu odprl na živo in mu v živo rezal stran mrtvo meso. Čudežno je preživu.
Ko je mel drugo operacijo je blo isto sranje, na intenzivni negi te une sestre čist ignorirajo, obnašajo se kot da so vratarke in gledajo samo na uro. O dohtrjih sploh nebi.
Tu lahko dodam še eno zgodbico o našem pokojninskem sistemu: Po vsem tem, in z 60 leti in z še vedno velikimi problemi zaradi operacije potem k so mu stomo nazaj naštimal in poleg tega še divergirano hrbtenico za ene 5cm (na rendgenu do vspredi mu hrbtenica nad križom zavije za 5 cm v desno) in k so mu povedal da samo čakamo kdaj bo hrom... JE ŠE VEDNO V SLUŽBI. V službi se ga ne morjo losat zato je zdej pomočnik tajnice. Povejte mi če je to dostojanstvena starost.
Pa takih in podobnih zgodb imam še kar ene par. To je tud razlog da sm se začel politično udejstvovat.
