VR - Zone - Z včerajšnjim dnem se je končala pogodba o nedeljenju informacij o Intelovem svežem čipovju Z68, namenjeno podnožju LGA-1155. S tem smo dobili prve uradne predstavitve matičnih plošč, njihove teste in začetek prodaje. Večkrat smo že povedali, da Z68 pravzaprav združi lastnosti čipovij P67 in H67, torej navijanje odklenjenih procesorjev ter uporabo v procesor vgrajenega grafičnega čipa, doda pa še nekaj lastnosti, npr. uporabo pogona SSD kot predpomnilnika za klasične, mehanske trde diske. Skupaj s čipovjem je Intel včeraj uradno predstavil pogon SSD iz serije 311, ki uporablja bliskovni pomnilnik tipa SLC in ima kapaciteto le 20 GB. Prihaja v obliki običajnega 2,5-palčnega pogona in modula za režo mSATA, ki jo lahko pričakujemo na nekaterih matičnih ploščah.
Prve izmed njih bodo Gigabytove Z68XP-UD3, Z68XP-D3, Z68AP-D3 in Z68P-DS3, ki pa so zanimivo iz nižjega cenovnega razreda in nimajo slikovnih priključkov. Uporabniki zmogljivejših sistemov bodo tako očitno morali poseči po običajnih 2,5-palčnih pogonih. Gigabyte je sprožil pravo ofenzivo na področju matičnih plošč s čipovji Z68 in bi lahko do poletja dosegel kar 80 % delež le-teh. Po ocenah DigiTimes se za maj pričakuje med 350.000 do 400.000 prodanih matičnih plošč z veznim čipovjem Z68, a Asus od tega pričakuje le 30.000 prodanih primerkov, za MSI in ASRock pa se skupaj pričakuje do 15.000 prodanih primerkov. Preostanek bi tako v veliki večini pripadel Gigabytu.
Pri AnandTechu si lahko preberete test Asusove matične plošče P8Z68-V PRO ter test uporabe pogona SSD kot predpomnilnika. Same plošče se odrežejo dobro, a je menjava z obstoječe plošče s čipovjem P67 vse prej kot smiselna. V primerjavi s prostornejšim pogonom SSD je predpomnilniška konfiguracija mehanskega trdega diska z 20-gigabajtnim Intelovim SSD 311 počasnejša, a je po drugi strani poceni način za doseganje bistveno višje zmogljivosti, ki npr. za 40 % prekaša WD-jev Velociraptor, enega najhitrejših mehanskih trdih diskov za namizno uporabo.
V primerjavi s prostornejšim pogonom SSD je predpomnilniška konfiguracija mehanskega trdega diska z 20-gigabajtnim Intelovim SSD 311 počasnejša, a je po drugi strani poceni način za doseganje bistveno višje zmogljivosti, ki npr. za 40 % prekaša WD-jev Velociraptor, enega najhitrejših mehanskih trdih diskov za namizno uporabo.
Me zanima, če so to implementirali na enega izmed načinov, ki sem jih jaz fantaziral tukaj, kako bi se to dalo narediti. Zanimivo! O Intelovih načrtih nisem nič vedel... mogoče bi moral svoj CV poslati kakšnemu Intelovemu R&D temu. :)
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Še vedno ne podpira ecc, torej je za vse praktične namene useless.
Kateri bo serverski ekvivalent temu neresnemu chipsetu? SSD caching me namreč zelo mika. EDIT: sem prebral, me ne zanima več, tko kot je tle intel naredil znam naresti tudi sam.
Torej kombinacija SSD in klasičnega HDD da rezultat podoben Momentusu XT, ki ga že uporabljam v laptopu. :)
Mah... Treba je prebrati cel članek. In vedeti in razmišljati še kaj s svojo glavo...
Zadeva je bistveno hitrejška kot samo teh +40%. Poleg tega je pač treba vedeti za razmere in dizajn rešitve. 20GB (testiran SSD) je glih meja kjer po moje pri današnji velikosti OS-ov in RAM-a (!! - ker razni pagefile-i, hibernate file-i in taki heci so povezani z velikostjo RAM-a...) prihaja do precejšnih age-out-ov. 60GB je bojša velikost. Recimo heavy worload, mertika "disk busy time in sec" (kumulativa). SRT prinese nasprav 7200rpm-u kar 5876/2738 = 2.1x. Jasno večji SSD (60GB). Se pravi zadeva je 1x hitrejša naspram golemu disk-u. To je precej. Poleg tega: če prav razumem ta hec z imenom SRT je zadeve možno "particionirati". Del SSD-ja dedicirati (jasno OS, apps-i), del ga pa imeti za SRT. How about that (seveda spet jasno večji SSD)? Če se tule motim, bo pa to v verziji 2.0. V to sem siguren. Ker itak je stvar ki to regulira Intel Rapid storage chip (no del Z67, oziroma gre bolj za SW). Itak je sposoben delati RAID-e take in drugačne, zakaj ne bi bil sposoben naredil še dva voluma iz SSD-ja in drugega združiti s classic HDD-jem preko SRT-ja. Potem imaš vse. Klasičen performance SSD-ja za boot in apps delo, plus pospešiš HDD.
Poleg tega je ta Intel 311 SSD nekako počasen. Ko primerjamo samo SSD-je med samo (recimo naspram OCZ vertex3 kot "top"-u). BTW: kar mi ni čisto jasno ker gre le za SLC...
To pomeni še dodatno popačenost testa ker potem primerjajo SRT ravno z Vertex3 (kot "top" cifro)... Zanimivo ne, ker nikjer v tabelah ni sam (kot standalone) Intel 311 SSD. Ker očitno vejo da je to šibka točka testa (Intel očitno poriva ta SSD 311 kao kot "designed for SRT" - pa očitno po cifrah ni).
V glavnem ne prehitro brati samo slo-tech "povzetek". Malo manj površni bralci (ne bom rekel poznavalci) bojo tole bisveno bolje analizirali. In videli da teh +40% preprosto ne drži. Sploh ne pri večjem SSD-ju.
Še vedno ne podpira ecc, torej je za vse praktične namene useless.
Kateri bo serverski ekvivalent temu neresnemu chipsetu? SSD caching me namreč zelo mika. EDIT: sem prebral, me ne zanima več, tko kot je tle intel naredil znam naresti tudi sam.
Mislim kva vse slišiš in bereš...
Ne podpira ecc..., me ne zanima več..., znam sam bolje...
Kdo ne podpira ecc? Sploh veš kako SSD funkcionirajo? Sploh veš da imajo "skrito" kapaciteto? Sploh veš da se biti "kvarijo" postopoma. Da pač tako je. Zaenkrat. Da to ni RAM. Se dober da imamo take skrite Einstein-e v Slo. Evo ti kar povem: če znaš rešiti ta zgornji problem ti morda ne uide kaka znanstvena nagrada (ne bom rekel Nobelova). Sigurno pa ti ne uide plača v kakem Intelu za 7 mestno cifro... Itak vejo že zdaj zate...
Dejmo mal brati in izobraževati... Ne sam prodajat en floskule...
Poleg tega je ta Intel 311 SSD nekako počasen. Ko primerjamo samo SSD-je med samo (recimo naspram OCZ vertex3 kot "top"-u). BTW: kar mi ni čisto jasno ker gre le za SLC...
Torej kombinacija SSD in klasičnega HDD da rezultat podoben Momentusu XT, ki ga že uporabljam v laptopu. :)
Mah... Treba je prebrati cel članek. In vedeti in razmišljati še kaj s svojo glavo...
Zadeva je bistveno hitrejška kot samo teh +40%. Poleg tega je pač treba vedeti za razmere in dizajn rešitve. 20GB (testiran SSD) je glih meja kjer po moje pri današnji velikosti OS-ov in RAM-a (!! - ker razni pagefile-i, hibernate file-i in taki heci so povezani z velikostjo RAM-a...) prihaja do precejšnih age-out-ov. 60GB je bojša velikost. Recimo heavy worload, mertika "disk busy time in sec" (kumulativa). SRT prinese nasprav 7200rpm-u kar 5876/2738 = 2.1x. Jasno večji SSD (60GB). Se pravi zadeva je 1x hitrejša naspram golemu disk-u. To je precej. Poleg tega: če prav razumem ta hec z imenom SRT je zadeve možno "particionirati". Del SSD-ja dedicirati (jasno OS, apps-i), del ga pa imeti za SRT. How about that (seveda spet jasno večji SSD)? Če se tule motim, bo pa to v verziji 2.0. V to sem siguren. Ker itak je stvar ki to regulira Intel Rapid storage chip (no del Z67, oziroma gre bolj za SW). Itak je sposoben delati RAID-e take in drugačne, zakaj ne bi bil sposoben naredil še dva voluma iz SSD-ja in drugega združiti s classic HDD-jem preko SRT-ja. Potem imaš vse. Klasičen performance SSD-ja za boot in apps delo, plus pospešiš HDD.
Poleg tega je ta Intel 311 SSD nekako počasen. Ko primerjamo samo SSD-je med samo (recimo naspram OCZ vertex3 kot "top"-u). BTW: kar mi ni čisto jasno ker gre le za SLC...
To pomeni še dodatno popačenost testa ker potem primerjajo SRT ravno z Vertex3 (kot "top" cifro)... Zanimivo ne, ker nikjer v tabelah ni sam (kot standalone) Intel 311 SSD. Ker očitno vejo da je to šibka točka testa (Intel očitno poriva ta SSD 311 kao kot "designed for SRT" - pa očitno po cifrah ni).
V glavnem ne prehitro brati samo slo-tech "povzetek". Malo manj površni bralci (ne bom rekel poznavalci) bojo tole bisveno bolje analizirali. In videli da teh +40% preprosto ne drži. Sploh ne pri večjem SSD-ju.
Nekaj je razmišljanje s svojo glavo, drugo pa je kompliciranje po nepotrebnem. Nekaj je teorija, drugo je praksa. Itak
1.) Kaj je finta z overklokanjem? A to se gre za licence? Saj se spreminja multiplier, to ni neka znanost. U čemu je štos?
2.) (anand) "There's obviously the chance that you lose power before the SSD cache is able to commit writes to your hard drive. " Huh? Saj SSD ne izgubi podatke, ko zmanjka elektrike. confused.press
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Seveda jih, če so podatki še v predpomnilniku, ne pa še v flashu. OCZ ima v Vertex 3 PRO v ta namen recimo take fletne, velike kondenzatorčke, ki SSD držijo prižgan, dokler ne zapiše predpomnilnika.
Naprava iz $title ... ki ni SSD Na jetra mi gre namreč, da je razlika v ceni za "dekstop" in "server" namembnost istega hardvera, z vključeno eno samo dodatno funkcionalnostjo, kar okrog 3 ... Trenutno imam ugodno ponudbo za npr. xeon 1220l, ki bi ga z veseljem vtaknil v kako ceneno 1155 plato, če bi le podpirala ecc ram ...
Seveda jih, če so podatki še v predpomnilniku, ne pa še v flashu. OCZ ima v Vertex 3 PRO v ta namen recimo take fletne, velike kondenzatorčke, ki SSD držijo prižgan, dokler ne zapiše predpomnilnika.
Kaj si mislil z navijanjem?
Navijanje. Omenjeno v novici. Prvič slišiš ???
Glede cache, enaka nevarnost je, da ostane podatek v cache od diska. Tako da še vedno ni jasno, zakaj je ta točka tak izpostavljena. Saj jo SSD še hitreje shrani, kot trdi disk.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
OCZ ima v Vertex 3 PRO v ta namen recimo take fletne, velike kondenzatorčke, ki SSD držijo prižgan, dokler ne zapiše predpomnilnika.
Sandfroce ne potrebuje predpomnilnika in tudi SSDji s SF kontrolerji nimajo predpomnilnika. Sploh.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Lej, pomoje je to mišljeno v primeru, da je SSD cache za HDD in izgubo podatkov takrat, kadar bi se morali podatki iz cache-a - SSDja - zapisati na HDD.
Drugače ne vem, zakaj bi bilo to izpostavljeno.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Seveda jih, če so podatki še v predpomnilniku, ne pa še v flashu. OCZ ima v Vertex 3 PRO v ta namen recimo take fletne, velike kondenzatorčke, ki SSD držijo prižgan, dokler ne zapiše predpomnilnika.
Kaj si mislil z navijanjem?
Navijanje. Omenjeno v novici. Prvič slišiš ???
Glede cache, enaka nevarnost je, da ostane podatek v cache od diska. Tako da še vedno ni jasno, zakaj je ta točka tak izpostavljena. Saj jo SSD še hitreje shrani, kot trdi disk.
Ne, ampak ne vem kaj misliš z nekimi licencami in ostalim. Oz. kaj točno misliš da je mišljeno pod navijanjem?
OCZ ima v Vertex 3 PRO v ta namen recimo take fletne, velike kondenzatorčke, ki SSD držijo prižgan, dokler ne zapiše predpomnilnika.
Sandfroce ne potrebuje predpomnilnika in tudi SSDji s SF kontrolerji nimajo predpomnilnika. Sploh.
Imajo predpomnilnik, ampak je velik nekaj (k)B ter integriran direktno v čipset. Oz. v primeru izpada elektrike lahko na cache gledaš kot na podatke, ki so ujeti med čipsetom in zapisom na NAND. Navsezadnje ima tudi Intel v svojih SSD-jih kondenzatorje, tam pa cache obstaja.
Lej, pomoje je to mišljeno v primeru, da je SSD cache za HDD in izgubo podatkov takrat, kadar bi se morali podatki iz cache-a - SSDja - zapisati na HDD.
Drugače ne vem, zakaj bi bilo to izpostavljeno.
'Cache' v obliki SSD-ja ima stalno zapisane podatke. Podatki na SSD-ju niso volatilni. Tako kot niso podatki na amgnetnih ploščah. AMpak vseeno imaš eno kratko pot od procesorja oz. od koderkoli že do diska (kjer podatki niso volatilni), na kateri (poti) podatki so volatilni.
'Cache' v obliki SSD-ja ima stalno zapisane podatke. Podatki na SSD-ju niso volatilni. Tako kot niso podatki na amgnetnih ploščah. AMpak vseeno imaš eno kratko pot od procesorja oz. od koderkoli že do diska (kjer podatki niso volatilni), na kateri (poti) podatki so volatilni.
Če misliš pot iz SSD na disk, potem je to nesmisel. Razen če imajo res kilavo implementacijo.
1.) Prebereš z SSD. 2.) Zapišeš na HD. 3.) Zbrišeš z SSD.
Lahko elektrike zmanjka kadarkoli, podatek ni izgubljen. Edino če ima HD write cache in ne spoštuje standardov (baje pogost pojav). Ampak to se lahko zgodi tudi če ima sistem samo HD.
Oz. kaj točno misliš da je mišljeno pod navijanjem?
Dejstvo iz novice in od prej: H67 ne podpira navijanje. Moje vprašanje: Kaj je tu za podpreti? Saj gre za spreminjanje multiplier-ja, kar je en zapis v en register CPU-ja. Kaj je tu potrebno "podpirati" ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
VPrašaj Intel, ampak tako je. P67 pa ne podpira grafične. SIcer je nepodpora navijanja na ne-P67/Z68 čipsetih precej dobro razložena, če v zakup vzameš OEM plate. Proizvajalci vedo, da se ne bo navijalo, največji TDP je 95 W; torej lahko napajalni sistem temu primerno dimenzionirajo. In s tem se izognejo dodatnim, nepotrebnim stroškom.
Glede SSD-jev, ne govorim o poti med HDDjem in SSD-jem. Govorim o poti ZNOTRAJ SSD-ja, od pinov za SATA priključek do samega NAND pomnilnika. Dokler ti podatka nimaš na NAND-u se seveda zlahka izgubi. Čas, ko ni na NAND-u, je seveda izredno kratek. Ni pa ničelen. Podatkov, ki so v tem stanju, je seveda izredno malo, ampak so. Lahko so izredno pomembni (tistih zadnjih par bitov .doc fajla diplomske naloge, ki zaradi ne-zapisa postane neberljiv).
Ja, ampak to isto (se ponavljam) se dogaja tudi pri suhem HD. Torej to ne moreš štet za slabost SRT sistema.
Tako, kot če bi dizelaša grajal, da mu lahko goriva zmanjka. Saj mu. Enako kot bencinarju.
Glede navijanja, ne bom vprašal Intel, ampak Slo-Tech. Ne verjamem, da noben ne ve. Torej H67 prepreči dostop do registrov, kjer se multiplier nastavlja? Ga preverja na 5 sekund in resetira, če ni tovarniški? Nekaj tretjega?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
A je sploh bistveno kako je izvedeno ne-navijanje? Dejstvo je, da ni mogoče. Dejstvo je, da do prihoda Z68 ni bilo možnosti za navijanje procesorja in uporabe grafičnega čipa v procesorju. Dejstvo je, da kdor hoče navijati, itak vzame K proc in P67/Z68 oz. v nasprotnem primeru H67 spari z rahlo cenejšim ne-K procom. Torej je sam mehanizem nepodpore praktično irelevanten.
Na jetra mi gre namreč, da je razlika v ceni za "dekstop" in "server" namembnost istega hardvera, z vključeno eno samo dodatno funkcionalnostjo, kar okrog 3 ... Trenutno imam ugodno ponudbo za npr. xeon 1220l, ki bi ga z veseljem vtaknil v kako ceneno 1155 plato, če bi le podpirala ecc ram ...
