Novice » Ostala programska oprema » Linux vstopa na področje CAD aplikacij
Brane2 ::
Vzeli bomo source in izbrali možnost številka 2.
On the journey of life, I chose the psycho path.
poweroff ::
Vsaj v teoriji imaš možnost.
Kaj pa ko ti Microsoft potihem spremeni nek API ali specifikacije za NTFS recimo?
Kaj pa ko ti Microsoft potihem spremeni nek API ali specifikacije za NTFS recimo?
sudo poweroff
Brane2 ::
V bistvu je tak plan.
Delam na orodjih za te in podobne zadeve.
Saj to koneckoncev ni edini tak prijem.
Ko se z Bernsteinom ni dalo zmenit o določenih zadevah, so pač njegove cdrtoolse sforkali v cdrkit in uredili po svoji meri.
Delam na orodjih za te in podobne zadeve.
Saj to koneckoncev ni edini tak prijem.
Ko se z Bernsteinom ni dalo zmenit o določenih zadevah, so pač njegove cdrtoolse sforkali v cdrkit in uredili po svoji meri.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
MrStein ::
Kje se je pa to zgodil?
alsa library (nekje okoli verzije 1.0...)
ubcd4win
Pa še na enega se mi zdi sem naletel. To se itak dogaja vsake toliko časa, tako da vsak primer si ne zapomnim.
Številke verzije so pravi vudu. Eni recimo sploh ne spreminjajo verzije pri manjših spremembah ("patchih"), ampak build number.
Zanimiva debate glede tega je bila pri RPM developerjih, ker pač mora RPM (recimo pri update operaciji) izračunaniti ali je verzija 3.4.5005.foo-boo.fall_edition novejša od 3.7.1400.abra-ka-dabra verzije...
Sem jih predlagal preprost in 100% delujoč algoritem, ampak so raje ostali pri 5000 vrstic dolgem špagetu, ki dokazano ne deluje v 5% primerih...
Zanimivost iz psihologije. Raje imamo/imajo slabo delujočo drago rešitev, kot preprosto in dobro delujočo... (ja, vem na kaj si zdaj pomislil, Matthai)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Mavrik ::
Vsaj v teoriji imaš možnost.
Kaj pa ko ti Microsoft potihem spremeni nek API ali specifikacije za NTFS recimo?
Ko mi boš našel EN SAM primer ko je Microsoft spremenil javno dokumentiran API parkrat v tekom dveh let, tako da so isti klici delali nekaj čisto drugega se lahko oglašaš s svojega sanjskega sveta (obstaja razlog zakaj kar nekaj WINAPI klicev še vedno dela iz časov Win 1.0).
V praksi mi komercialni produkti niso zapravljali časa in denarja. V praksi sem jaz moral zapravljati čas in denar za popravljanje nesposobnosti OSS razvijalcev večjih projektov.
The truth is rarely pure and never simple.
poweroff ::
Vendor lock-in, dragi moj.
MS je postavil nedokumentirane standarde, ko so jih pa alternativci začeli ogrožat (NTFS, Samba), jih je pa spremenil in naredil štalo.
Ampak uradno je bilo pa vse OK. Ker zadeva pač ni bila uradno dokumentirana. Ane?
Tle se lepo vidi kaj se zgodi, če postaneš odvisen od enega ponudnika. Enkrat IBM, za vedno IBM. Microsoft isto. Razen, če si sodišče in si lahko špogaš pretipkat stare dokumente...
Na kratki rok so te rešitve res bolj privlačne, na dolgi rok (30+ let) so pa strel v koleno.
MS je postavil nedokumentirane standarde, ko so jih pa alternativci začeli ogrožat (NTFS, Samba), jih je pa spremenil in naredil štalo.
Ampak uradno je bilo pa vse OK. Ker zadeva pač ni bila uradno dokumentirana. Ane?
Tle se lepo vidi kaj se zgodi, če postaneš odvisen od enega ponudnika. Enkrat IBM, za vedno IBM. Microsoft isto. Razen, če si sodišče in si lahko špogaš pretipkat stare dokumente...
Na kratki rok so te rešitve res bolj privlačne, na dolgi rok (30+ let) so pa strel v koleno.
sudo poweroff
Mavrik ::
O čem pa ti zdaj bluziš?
Mi se pogovarjamo o stabilnosti API/ABIjev v knjižnicah na dolgi rok s stališča razvijalca in podjetja ki se odloči uporabit OSS rešitve.
Kaj ma to veze z FSi in protokoli, kateri so itak implementirani znotraj OSa in do njih dostopaš s stabilnim APIjem (ki se ni spremenil že nekje od WinNT 3.x)?
Prosim da ne pišeš offtopic sporočil.
Mi se pogovarjamo o stabilnosti API/ABIjev v knjižnicah na dolgi rok s stališča razvijalca in podjetja ki se odloči uporabit OSS rešitve.
Kaj ma to veze z FSi in protokoli, kateri so itak implementirani znotraj OSa in do njih dostopaš s stabilnim APIjem (ki se ni spremenil že nekje od WinNT 3.x)?
Prosim da ne pišeš offtopic sporočil.
The truth is rarely pure and never simple.
Icematxyz ::
No takšne splošne ocene spet o "stabilno" vs. "nestabilno". "Microsoft (Windows)" API vs. "OSS (Linux)" API.
Da ne bo slučajno potem se izkazalo v praksi. Da ni vse tako črno belo. Kot vedno. Se na koncu nekaj takega izkaže.
Da ne bo slučajno potem se izkazalo v praksi. Da ni vse tako črno belo. Kot vedno. Se na koncu nekaj takega izkaže.
poweroff ::
Kot rečeno pri OS rešitvah imaš source, ki ga lahko sam predelaš. Če si razvijalec. Ne?
sudo poweroff
Gandalfar ::
Kar ne spremeni dejstva, da upstream dela neumnosti, ki si ga resni komercialni ponudniki ne privoscijo.
noraguta ::
Kot rečeno pri OS rešitvah imaš source, ki ga lahko sam predelaš. Če si razvijalec. Ne?
ja to je posebej priročno , če distribuiraš svojo zaprto aplikacijo. potem se pa čudijo ljudje , kako da ni aplikacij za linux.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
bluefish ::
Lepo, da se zadeva končno premika, vendar se bodo za kaj več morali zbuditi komercialni ponudniki.
Gandalfar ::
Kot rečeno pri OS rešitvah imaš source, ki ga lahko sam predelaš. Če si razvijalec. Ne?
ja to je posebej priročno , če distribuiraš svojo zaprto aplikacijo. potem se pa čudijo ljudje , kako da ni aplikacij za linux.
Prav jim je. Kaj pa source ni odprt! Aja .. saj to isto boli tudi OSS ponudnike.
noraguta ::
Kot rečeno pri OS rešitvah imaš source, ki ga lahko sam predelaš. Če si razvijalec. Ne?
ja to je posebej priročno , če distribuiraš svojo zaprto aplikacijo. potem se pa čudijo ljudje , kako da ni aplikacij za linux.
Prav jim je. Kaj pa source ni odprt! Aja .. saj to isto boli tudi OSS ponudnike.
ah njih pač ne. saj nočejo imeti zaprtih "standardov". ;~P
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
driver_x ::
Če sem prav razumel, se je Matthaj obregnil ob nedokumentirane APIje. Kako je (bilo) se tem v Windowsih, se ve.
noraguta ::
Če sem prav razumel, se je Matthaj obregnil ob nedokumentirane APIje. Kako je (bilo) se tem v Windowsih, se ve.
ne ni ker ne ve kaj api je. sicer pa nedokumentirani apiji , niso namenjeni uporabi. platform sdk(al windows platform po tanovm) ima svojo verzijo in znotrajte dokumentirani APiji držijo. v tem je point, debate. ne pa , da nekdo kateri ima 3 minute cajta spremeni funkcionalnost, kot se to dogaja pri nekaterih oss projektih iz katerih so potem sestavljene kao stable distribucije.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: noraguta ()
Mavrik ::
Če sem prav razumel, se je Matthaj obregnil ob nedokumentirane APIje. Kako je (bilo) se tem v Windowsih, se ve.
Hočeš reči za tiste APIje kjer je ob omembi njih pisalo "NE TEGA UPORABLJAT, TO LAHKO KADARKOLI SPREMENIMO IN SE BO SPREMENILO OB NOVIH IZDAJAH WINDOWSOV!", kjer so bili poleg podani tapravi APIji? No, tile nimajo nobene veze s Sambo in NTFSom ki je on bluzo. On je bluzo o tem, da NTFS kot FS ni natančno javno opisan, isto SMB protokol. Kar nima veze z APIji.
Poleg tega je ta situacija precej drugačna kot pa ko ti kdo na vrat na nos v roku dveh let 4x spremeni javni API, ki ga edinega lahko uporabljaš in moraš vsakič na novo napisat četrt programa če hočeš koristiti (pogosto kritične) bugfixe v novejši verziji. S tega stališča je OSS prekleto dražji kot pa nakup licence.
The truth is rarely pure and never simple.
Brane2 ::
Potem pa tam kupiš licenco za closed-source verzijo in daš OSS taboru mislit...
On the journey of life, I chose the psycho path.
BigWhale ::
Kje se je pa to zgodil?
FFMpeg recimo ma pogosto take izpade. Ko spreminjajo interne strukture brez da bi bumpnili eksterno verzijo. Nas je že precej denarja stalo zaradi njihove nesposobnosti držati stabilen API in nesposobnosti backportanja kritičnih popravkov.
V resnici so popravili API in naredili 'nov release', ki so ga potem package maintainerji vkljucili v popravljene pakete?
Huh.
sloxl8 ::
O čem pa ti zdaj bluziš?
Mi se pogovarjamo o stabilnosti API/ABIjev v knjižnicah na dolgi rok s stališča razvijalca in podjetja ki se odloči uporabit OSS rešitve.
Kaj ma to veze z FSi in protokoli, kateri so itak implementirani znotraj OSa in do njih dostopaš s stabilnim APIjem (ki se ni spremenil že nekje od WinNT 3.x)?
Prosim da ne pišeš offtopic sporočil.
Popravi me, če se motim. To je tema o vstopu Linuxa na področje CAD aplikacij in ne o API-jih, niti o Microsoftu, niti o open-sourceu.
Prosim, da za te razprave odprete novo temo, ne da tukaj smetite s svojim "off-topic" bluzenjem.
Isotropic ::
ma lin je ze dolgo casa prisoten na cad podrocju, s tem, da se jih je ene par high-end ze umaknilo... imas pa potem se linuxcad in neke druge acad porte.
driver_x ::
Hočeš reči za tiste APIje kjer je ob omembi njih pisalo "NE TEGA UPORABLJAT, TO LAHKO KADARKOLI SPREMENIMO IN SE BO SPREMENILO OB NOVIH IZDAJAH WINDOWSOV!"
Potem pa očitno ne veš, kakšno je bilo stanje na tam področju včasih, kakšno je bilo razmerje med dokumentiranimi in nedokumentiranimi API-ji in katere se je dejansko uporabljalo. APIji niso bili nedokumentirani zaradi tega, ker bi se vmes spreminjali, ampak zaradi tega, da jih ni mogla uporabljati konkurenca.
BigWhale ::
Kar ne spremeni dejstva, da upstream dela neumnosti, ki si ga resni komercialni ponudniki ne privoscijo.
No, teh neumnosti je bilo bolj malo nastetih. MrStein je nastel ffmpeg in eno staro verzijo alse. Pa en obskuren paket. :)
Se pa strinjam, da se naredi marsikatera neumnost, ki se pri kaksnem komercialnem projektu morda ne bi naredila.
poweroff ::
No ja, pri nekaj tisoč paketih ste našli dejansko en sam konkreten primer zajeba - ffmpeg. Iz tega lahko potegnemo sklep, da je opensource v splošnem zanič in nezanesljiv.
sudo poweroff
noraguta ::
khhhm , khhm od braneta "podvig" smo pa spregledali? Večina programe uporablja in se ne ukvarja z buildanjem koride paketkov. sicer so pa moje izkušnje u wx-i podobno katastrofalne, prav vsaka distribucija ima prevedeno knjižnico z različnimi flagi. na koncu sem imel več dela z podporo paketkom kot pa samo aplikacijo. za nameček je tedaj še glibc spemenil abi.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Brane2 ::
Eh, čaki mal.
Wmware bi po tej logikimoral imeti iste probleme, pa dela na Gentooju O.K.
In to v obeh variantah- tako tisti, ki se sama inštalira, kot v tisti, ki je v Gentoojevi infrastrukturi.
ZA prvo poskrbi VmWAre, za drugo Gentoo. Pri tem ima druga par stvari spoliranih za Gentoojeve potrebe- recimo startup skript.
Delata pa obe.
Wmware bi po tej logikimoral imeti iste probleme, pa dela na Gentooju O.K.
In to v obeh variantah- tako tisti, ki se sama inštalira, kot v tisti, ki je v Gentoojevi infrastrukturi.
ZA prvo poskrbi VmWAre, za drugo Gentoo. Pri tem ima druga par stvari spoliranih za Gentoojeve potrebe- recimo startup skript.
Delata pa obe.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Brane2 ::
BTW, sem šel gledat ffmpg sourceje. Dosti assemblerja in kot je na prvi pogled videti, dosti placa za izboljšave.
Kar neki rutin sploh še ni updatanih za SSE, ampak uporabljajo še xmm registre. Vsaj kar se x86 konca tiče, arm in PowerPCja nisem šel gledat.
Ampak vsaj tako na prvi pogled stvar zgleda obvladljiva. Zakaj se nisi šel ubadat sam s tem ?
Za koga pa to delaš in zakaj to rabiš BTW ? A je to kak T-2 ali SiOL in poliraš kodo za Amino ?
Kar neki rutin sploh še ni updatanih za SSE, ampak uporabljajo še xmm registre. Vsaj kar se x86 konca tiče, arm in PowerPCja nisem šel gledat.
Ampak vsaj tako na prvi pogled stvar zgleda obvladljiva. Zakaj se nisi šel ubadat sam s tem ?
Za koga pa to delaš in zakaj to rabiš BTW ? A je to kak T-2 ali SiOL in poliraš kodo za Amino ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Vanadium ::
no vrhunsko, samo še če bi module ki jih uporabljam v acad portali na to bi blo vrhunsko
@gzibret: se popolnoma strinjam s teboj. Zame zadnji res uporabni acad je bila verzija 2008 pa še ta pogojno. Novi acadi so res le še bleda senca grajena na stari slavi samo kaj čmo ko pa moduli za druge cade ne obstajajo, da ne omenjam koliko errorjev mi vrže ven AutoCAD Map 3D 20011. Vsaj 2x dnevno se vsipa
MadPanter.... škoda, da ne poznaš še starejših verzij, recimo acad 14 ali pa acad2000. Upam si trdit, da je bila štirinajstica najbolj uporaben program v zgodovini. In zmore skoraj vse, kar zmore najnovejši danes (vsaj glede tistega, kar jaz rabim). No, sicer so res dodali nekaj uporabnih malenkosti, ampak spet nič takega, kar si že sam ne bi prej sprogramiral ali kaj takega, kar je zame bistveno.
Poznam tudi Acad 14, mislim da mam še celo nekje škatlo z navodili, install cd ter dongle doma res je lepo delal pa hitro
noraguta ::
Eh, čaki mal.
Wmware bi po tej logikimoral imeti iste probleme, pa dela na Gentooju O.K.
In to v obeh variantah- tako tisti, ki se sama inštalira, kot v tisti, ki je v Gentoojevi infrastrukturi.
ZA prvo poskrbi VmWAre, za drugo Gentoo. Pri tem ima druga par stvari spoliranih za Gentoojeve potrebe- recimo startup skript.
Delata pa obe.
ja saj je luštno da dela ls na gentoo. in ima celo delujoč paketek od vmwareta. sam kaj hočeš povedat da je point v volji? al v programju?
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Brane2 ::
ja saj je luštno da dela ls na gentoo. in ima celo delujoč paketek od vmwareta. sam kaj hočeš povedat da je point v volji? al v programju?
Moj point je da se da to naredit da dela brez nekih nerazumno velikih zajebancij.
In kar se distrojev, kot je Gentoo tiče, zadosti je že, če njihovim maintanerjem pač daš na voljo zadosten support. Takrat pač sami poskrbijo za svoj konec.
Nego, a je kdo poskusil nainštalitat Actelov Libero ?
Sedja imajo verzijo za RH Linux, ki mi pa ne dela na Gentooju.
Na žalost je stvar v obliki gromozanskega bash skripta, v katerem so zakopani vsi podatki, ki jih ta sam skopira ven in zaštarta ustrezen install.
Ravnokar pišem C programček, ki bi rešil te in podobne primere...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | dwg v pdf, format A0Oddelek: Pomoč in nasveti | 969 (856) | matejmesar |
» | Izšel DraftSight CAD program za LinuxOddelek: Novice / Ostala programska oprema | 8009 (6609) | gruntfürmich |
» | alternativa autocadu-legalna verzijaOddelek: Programska oprema | 1830 (1697) | opeter |
» | Izšel še en CAD program za LinuxOddelek: Novice / Ostala programska oprema | 4513 (3982) | MrStein |