Slashdot - Greg Kroah-Hartman, eden izmed razvijalcev jedra Linux, je na svojem blogu včeraj objavil razveseljivo novico. Proizvajalcem strojne opreme je v imenu skupnosti ponudil zastonj izdelavo gonilnikov za operacijski sistem Linux.
Tako si lahko v bodoče uporabniki Linuxa obetajo podporo za večjo količino strojne opreme, hkrati pa razvijalci jedra proizvajalcem odvzamejo vse argumente proti podpori Linuxa.
Novice » Ostala programska oprema » Zastonj izdelava gonilnikov za Linux
poweroff ::
If your company is worried about NDA issues surrounding your device's specifications, we have arranged a program with OSDL/TLF's Tech Board to provide the legal framework where a company can interact with a member of the kernel community in order to properly assure that all needed NDA requirements are fulfilled.
Evo, TO je pomembno za business. V bistvu bi moral sedaj poskerbeti le še za marketing (da se o njegovi ponudbi čim bolj razve). Hm, par success stories, pa ima pobuda prihodnost.
Evo, TO je pomembno za business. V bistvu bi moral sedaj poskerbeti le še za marketing (da se o njegovi ponudbi čim bolj razve). Hm, par success stories, pa ima pobuda prihodnost.
sudo poweroff
Highlag ::
Spodbudna novica. Se mi pa zdi, da bi morali kaj podobnega ponuditi že pred leti. Upajmo, da bodo proizvajalci strojne opreme za! 
Never trust a computer you can't throw out a window
Mitch ::
Pa saj so itak večino gonilnikov za linux napisali "Linux userji", razen za grafične (3D) in kakšne druge naprave, kjer proizvajalci pač skrivajo specifikacije teh naprav. Bojim se, da ta najava nebo kaj dosti spremenila stanja na tem področju...
Lp, Mitch
Lp, Mitch
mspiller ::
Super novica. Resno upam da bodo HW podjetja kaj dali na to. Drugace so pa doloceni ljudje malo skepticni, zaradi razloga, da bodo podpirali vse mozne arhitekture. Ampak bomo vidl. Cas bo pokazal svoje 
jype ::
Mitch> Bojim se, da ta najava nebo kaj dosti spremenila stanja na tem področju...
Glavna "novost" je možnost proizvajalcev, da specifikacije razkrijejo le omejenemu krogu ljudi, ki se obvežejo, da specifikacij ne bodo objavljali naprej (razen v razmeroma kriptični obliki izvorne kode v jeziku C, ki predstavlja sam gonilnik).
Mnogi proizvajalci so zaradi te podrobnosti proizvajali "zaprtokodne" gonilnike za Linux (najbolj očitni od teh so seveda proizvajalci grafičnih kartic in GSM chipsetov).
Glavna "novost" je možnost proizvajalcev, da specifikacije razkrijejo le omejenemu krogu ljudi, ki se obvežejo, da specifikacij ne bodo objavljali naprej (razen v razmeroma kriptični obliki izvorne kode v jeziku C, ki predstavlja sam gonilnik).
Mnogi proizvajalci so zaradi te podrobnosti proizvajali "zaprtokodne" gonilnike za Linux (najbolj očitni od teh so seveda proizvajalci grafičnih kartic in GSM chipsetov).
hruske ::
Ja, Mitch, se strinjam. Edina razlika je zdaj v tem, da se je Greg malo drugace (marketinsko) izrazil: zdaj je namrec slisati tako, da imajo tudi podjetja nekaj od tega.
Rad imam tole državico. <3
Zzzzzzz ::
Saj imajo - če ne drugega, manj stroškov. Driver za linux dobijo zastonj, to je pa tudi nekaj vredno...
atasmrk ::
Jest se tud bojim, da podjetja ne bojo padala na tole. Sploh ker ma namen Greg te soferje vgrajevat v kernel v obliki izvorne kode. Konkurenca lahko na ta nacin zve vse o tvoji napravi.
Ne vem zakaj ima toliko proti zaprtokodnim modulom. Koneckoncev brez modulov Nvidije in Atija tud Linux nebi bil tako zanimiv kot sicer je. Bo mogla tud open-source scena postati malo manj puritanska.
Ne vem zakaj ima toliko proti zaprtokodnim modulom. Koneckoncev brez modulov Nvidije in Atija tud Linux nebi bil tako zanimiv kot sicer je. Bo mogla tud open-source scena postati malo manj puritanska.
mspiller ::
NVidia je enkrat davno dala kodo za nv driver za xfree86 kot opensource. Kasneje je zahtevala obfuskacijo te kode. Posledicno je postala koda neuporabna (brez komentarjev, dolocenih defineov, itd itd, kakor da bi source spustil cez preprocessor).
cvs do obfuscirane kode
Upam, da ne bodo podobno zahtevale firme, ki bodo releasale specifikacije pod NDA.
cvs do obfuscirane kode
Upam, da ne bodo podobno zahtevale firme, ki bodo releasale specifikacije pod NDA.
G-man ::
Atasmrk: Zaradi takih primerov (Nvidia predstavlja nevarnost za sistem s svojimi zaprtimi drajverji)
Mislim, da imajo korist od tega vsi. Kakor je odvrnil admiral Tegetthoff pred bitko pri Visu, ko so mu vražaverno dejali, da je petek in bi mogoče počakali za en dan: "Saj je petek tudi za njih". (Italijane)
Mislim, da imajo korist od tega vsi. Kakor je odvrnil admiral Tegetthoff pred bitko pri Visu, ko so mu vražaverno dejali, da je petek in bi mogoče počakali za en dan: "Saj je petek tudi za njih". (Italijane)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: G-man ()
Sayer ::
Heh dokler ni povprasevanja na trgu po teh zadevah nima niti veze to razvijat. Vprasanje je tudi stabilnost takih driverjev, update-anje njih, ter tudi tista NDA za omejen krog ljudi je na bolj trhlil postavkah. Glave podjetja bodo se zmeraj raje obdrzale svoje specifikacije naprav v tajnosti, to da jim naprava deluje v Linuxu jim nic ne pomeni kakor dodatnih problemov.
MrStein ::
- to je vec ali manj bilo ze od nekdaj (zdaj je le ovito v marketinski celofan)
- closed source driverji suxajo (vecina umre, ko se pojavi odprta alternativa, le zakaj ?)
- nvidia in ATI nista pozitivna primera "dobrosti" closed driverjev. razsirjeni so ker pac ni druge izbire
- closed source driverji suxajo (vecina umre, ko se pojavi odprta alternativa, le zakaj ?)
- nvidia in ATI nista pozitivna primera "dobrosti" closed driverjev. razsirjeni so ker pac ni druge izbire
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MrStein ()
WhiteAngel ::
S tem, ko kernel team razvija gonilnike, se je do sedaj nesporno izkazalo, da so ti velikokrat bolje delovali, imeli varnostne luknje hitreje odpravljene, bile vedno brez težav prevedljive in kompatibilne z najnaj verzijami Linuxa itd. za razliko od zaprtih gonilnikov (pa ne mislim samo Ati in Nvidie). Ker je Linux monoliten, je za razliko od M$ tukaj pomoje veliko bolje, če so gonilniki pod okriljem samega jedra ravno zaradi težav s kompatibilnostjo z n-to verzijo jedra.
jype ::
atasmrk> Ne vem zakaj ima toliko proti zaprtokodnim modulom.
Ker so protizakoniti in vsem avtorjem kode v Linux jedru dejansko _KRADEJO_ njihovo avtorsko delo, če se izrazimo po trenutni dikciji založniške industrije.
Ker so protizakoniti in vsem avtorjem kode v Linux jedru dejansko _KRADEJO_ njihovo avtorsko delo, če se izrazimo po trenutni dikciji založniške industrije.
mspiller ::
Ker so protizakoniti in vsem avtorjem kode v Linux jedru dejansko _KRADEJO_ njihovo avtorsko delo, če se izrazimo po trenutni dikciji založniške industrije.
No to se mogoce se ne bi cist strinjal. Noben tukaj ne krade (ala source code). Je pa zadeva zelo na meji. Ali res "krades" avtorsko delo, ce sportas svoj modul za windowse na linux, brez kakrsne koli povezave na kernel (za ta del se verjetno vsi strijamo da je ok), vendar pa potem naredis lepilo med tem tvojim modulom, ter linux jedrom in das to lepilo pod isto licenco kot je kernel. Tako namrec dela NVidia in ATI.
Poleg tega: Ali je program, ki je na flash-u/bios-u na raznih karticah tudi derivat, ce je driver za to kartico opensource? Tukaj je vprasanje meje. Nikjer v GPL ne pise da se ta meja konca med software/hardware.
jype ::
Ja, saj sem napisal "z besedami založniške industrije".
Saj jaz mislim, da kar predlaga Greg je to, da začnejo kernel maintainerji skrbet za lepilo, kar pa za proizvajalce seveda pomeni, da bodo prej ali slej skonvergirali v skupen API za podobne naprave (grafične kartice, na primer). Tisti blob bo pa pač "postal" firmware.
Saj jaz mislim, da kar predlaga Greg je to, da začnejo kernel maintainerji skrbet za lepilo, kar pa za proizvajalce seveda pomeni, da bodo prej ali slej skonvergirali v skupen API za podobne naprave (grafične kartice, na primer). Tisti blob bo pa pač "postal" firmware.
desperados ::
Kakor vem se že dolga leta brezplačno izdeluje programsko opremo za strojno opremo v sklopu linux jedra, res pa je da ni bilo nobene uradne objave naslovljene proizvajalcem.
Sedaj potrebujemo le še specifične programske firme da bi pričeli z portanjem svoje kode na linux. No ja sanjamo pa le lahko kajne.
Sedaj potrebujemo le še specifične programske firme da bi pričeli z portanjem svoje kode na linux. No ja sanjamo pa le lahko kajne.
Andruxa ::
mislim, da ce uspe mono projekt bo to dalec najboljsa promocija za linux in veliko bolj pomebna kot driverji, ki sploh niso ne vem kako kriticno podrocje pri linuxu. Meni se se ni zgodilo da ne bi nasel driverjev za chipset, graficno, mrezno, pa printer, brezzicno na usb, pa pcmcia. So pa vcasih problemi, se da prezivet. Ampak to ni primerljivo z hendikepom ki se bo pokazal ce ne bos mogel na linuksu poganjat .net aplikacij. Ker .net svoj pohod sele zacenja, pa je ze zdaj izjemno uspesen, visual studio je najboljse razvojno okolje za okenske aplikacije, ki nimajo nekih specifik (takih je pa 90%) na trgu in v naslednjih letih bo masa poslovnih in tudi drugih aplikacij razvita na tej platformi. Ce linuxu ne bo uspelo res doterat mono, bo to po moje bolj potisnilo linux na periferijo kot pa karkoli drugega, torej za serverje pa za akademske namene bo se vedno dober, za kaj vec bos pa vmware-al visto tko kot jaz zdaj xp-je, da pridem do visual studia. Mislim treba bi bilo postavit neke prioritete.
Lp, A
jype ::
Visual studio?
Enterprise standard for years to come je Eclipse in J2EE. Če hočeš razvijat _dobre_ portable aplikacije je Qt (ki že vsebuje razvojna orodja) idealna izbira. Če hočeš pisat za .net, potem pa ja, ni boljšega od VS.
Ampak .net še zdaleč ni (in še dolgo ne bo) prva izbira, razen za tiste, ki jim je prenosljivost aplikacij španska vas.
desperados> Sedaj potrebujemo le še specifične programske firme da bi pričeli z portanjem svoje kode na linux. No ja sanjamo pa le lahko kajne.
Katere? Adobe? Saj že portajo: flash player 9 je lep primer prave podpore linuxu. Kar manjka je predvsem Microsoft Office :)
Enterprise standard for years to come je Eclipse in J2EE. Če hočeš razvijat _dobre_ portable aplikacije je Qt (ki že vsebuje razvojna orodja) idealna izbira. Če hočeš pisat za .net, potem pa ja, ni boljšega od VS.
Ampak .net še zdaleč ni (in še dolgo ne bo) prva izbira, razen za tiste, ki jim je prenosljivost aplikacij španska vas.
desperados> Sedaj potrebujemo le še specifične programske firme da bi pričeli z portanjem svoje kode na linux. No ja sanjamo pa le lahko kajne.
Katere? Adobe? Saj že portajo: flash player 9 je lep primer prave podpore linuxu. Kar manjka je predvsem Microsoft Office :)
MasterMind ::
Yay! Nej dajo flash še za 64 bitne sisteme :D. Drugače pa Odprto-kodni driverji (ker se pač scompilajo v kernel) boljši od closed binarne zadeve. Bolj se vključi v samo jedro ipd.
Seveda pa, določene zadeve bi bile lahko tako, da se iz njih nebi dalo prebrat kako naprava deluje (le kaj ponuja). Če se to da na nivoju HW-ja pa ne vem ...
Seveda pa, določene zadeve bi bile lahko tako, da se iz njih nebi dalo prebrat kako naprava deluje (le kaj ponuja). Če se to da na nivoju HW-ja pa ne vem ...
Gentoo, KDE uporabnik.
desperados ::
Ah daj no daj .net tako neuporabne zadeve pa še nisem videl:), ok saj je mogoče malo napredka od mfc-ja ampak javi, qt-ju ne bodo nikoli prišli do kolen. Dam jim še kakih 5-6 let in zapadli bodo v pozabo.
Morda je uporaben za kako majhno do srednje veliko aplikacijo, ki jo na hitr naklikaš skup(aka RAD), ampak se pa nebi upal kakega konkretnega projekta štartat znjim.
No ja pretiravam ker .net a ne poznam (tut zato ker je M$) kaj preveč in se ga niti ne bom šel učit če bo le možno!
Pravnik pa tudi nisem tako, da se v kake licence ne bom spuščal.
Mislil sem naprimer; Adobe, Aurodesk, Corel, Macromedia Dreamweaver,..., Proengineer in še bi lahko našteval
in res flash player je res ql čeprav kot vidim v zadnjih dnevih vsaj meni malo šteka najbrž zato ker uporabljam ndiswrapper in windows drajverje za wlan in ni orginalnih drajverjev na jedru:D
Žal pa marsikater proizvajalec ne bo hotel odpreti specifikacij, pri tem mislim predvsem o malih neznanih tajvanskih firmah ki kršijo ogromno parentov v svojih proizvodih in bi si z tem sami skopali jamo.
Morda je uporaben za kako majhno do srednje veliko aplikacijo, ki jo na hitr naklikaš skup(aka RAD), ampak se pa nebi upal kakega konkretnega projekta štartat znjim.
No ja pretiravam ker .net a ne poznam (tut zato ker je M$) kaj preveč in se ga niti ne bom šel učit če bo le možno!
Pravnik pa tudi nisem tako, da se v kake licence ne bom spuščal.
Mislil sem naprimer; Adobe, Aurodesk, Corel, Macromedia Dreamweaver,..., Proengineer in še bi lahko našteval
in res flash player je res ql čeprav kot vidim v zadnjih dnevih vsaj meni malo šteka najbrž zato ker uporabljam ndiswrapper in windows drajverje za wlan in ni orginalnih drajverjev na jedru:D
Žal pa marsikater proizvajalec ne bo hotel odpreti specifikacij, pri tem mislim predvsem o malih neznanih tajvanskih firmah ki kršijo ogromno parentov v svojih proizvodih in bi si z tem sami skopali jamo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: desperados ()
WhiteAngel ::
Hja, žal je zaradi marketinga verjetno v .netu prihodnost kar lepega števila aplikacij. Zlasti za uporabnike Delphijev in drugih M$-only orodij.
Sam osebno res ne vem, zakaj izbrati .net v primerjavi z npr. Javo, če tukaj govorimo o tem nivoju. Zase vem, da nikoli ne bi izbral tako zaprtega in odvisnega okolja za razvoj nove aplikacije.
Sam osebno res ne vem, zakaj izbrati .net v primerjavi z npr. Javo, če tukaj govorimo o tem nivoju. Zase vem, da nikoli ne bi izbral tako zaprtega in odvisnega okolja za razvoj nove aplikacije.
Looooooka ::
java....*yawn*
prenosljivost je glih sekundarna stvar.in glih zato bo java vedno 3 izbira vecine ljudi.
za winse se dela v .net al pa borlandovem delphiju.javo furajo firme ki so v manjsini...
na linuxu mas tud dost drugih izbir in ce gremo pogledat procentualno je tud tm java software manjsina.na konc koncev je portabilnost EDINI razlog zakaj bi su zdej neki delat v javi.
prenosljivost je glih sekundarna stvar.in glih zato bo java vedno 3 izbira vecine ljudi.
za winse se dela v .net al pa borlandovem delphiju.javo furajo firme ki so v manjsini...
na linuxu mas tud dost drugih izbir in ce gremo pogledat procentualno je tud tm java software manjsina.na konc koncev je portabilnost EDINI razlog zakaj bi su zdej neki delat v javi.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Looooooka ()
desperados ::
Mislim da sta prenosljivost in razširljivost ena glavnih faktorjev pri izbiri platforme.
Roadkill ::
>> javo furajo firme ki so v manjsini...
Morda so take firme v manjšini, če gledamo številčno, ne pa po obsegu dela in userjih.
Morda so take firme v manjšini, če gledamo številčno, ne pa po obsegu dela in userjih.
Ü
Monster ::
vse resne stvari laufajo na raznoraznih okoljih od windows, do raznih unix-ov, solaris ipd ipd tako da je prenosljivost zelo resna stvar... in razne MS zadeve tukaj hitro odpadejo glih zaradi neprenosljivosti
Ka zaboga...
marx ::
javo furajo firme ki so v manjsini.
Bom jaz drugače rekel katere velike firme furajo .Net (razen MS)? Nobena! Kajti .Net je namenjen hitremu razvijanu aplikacij malih do srednjih aplikacij. Zato pa je tudi VS najboljše (kot za kogar - priznam da je VS zelo uporabnejši od marsikaterega Java IDE okolja tudi Eclipsa) grafično razvojno okolje, ker lahko z minimalno vloženega truda hitro prideš do rezultata(beri manjše funkcionalne aplikacije). V primeru da želiš zgraditi kakšno zahtevnejšo in ne standardno poslovno aplikacijo pa ti ne preostane drugega kot poseganje v samo kodo. Slednje pa ni nič drugega kot se je zmeraj delalo v java okolju, vendar ima Java določeno prednost, saj je bolj zrel programski jezik(zlasti v poslovnem svetu). Zato so veliki projekti večinoma izvedeni v Javi oz. če smo natančni pogosteje v J2EE. In ja prenosljivost je danes bolj kot kdajkoli prej pomemben faktor pri izbiri programskega jezika pri poslovnih aplikacijah. Poglejte si samo podjetji IBM in ORACLE vse njihove poslovne aplikacije, ki jih ponujajo so v Javi (poslovni portali, razvojna okolja IDE, BPM, SOA ...). Tako da ta trditev ravno ne bo držala prej bo držalo da ravno lokalna podjetja (posebaj Slovenijo, ki nima zahtevnega trga) uporabljajo .Net, ker z njim dosežejo hitre vendar ne vedno najbolj kvalitetne rezultate.
Da ne bo kdo mislil, da je Java superiorni programski jezik daleč od tega pesti jo predvsem počasnost in velika poraba pomnilnika, vendar pa je daleč bolj uporabljena zlasti, ker zagotavlja neodvisnost platforme. Tudi .Net teoretično zagotavlja platformno neodvisnost ( ima odprto specifikacijo), vseeno pa je primarni cilj Windows platforma. Če pogledamo na grobo načeloma .Net ni nič drugega kot izboljšana java, ki res vpeljuje nove koncepte, ki pa pridejo do izraza samo v Windows okolju.
Še za razmislek trend poslovnih aplikacij je že dolgo spet client-server, če vemo da večina strežnikov poganja OS različen od MS Windowsow, lahko kar pozabimo na .Net, ampak ravno tukaj pride do izraza platformno neodvisni jeziki kot je Java in kot je nekdo že omenil Qt in C.
Phoebus ::
Tale "objava" je podobna tistim, ki jih piše potrebna mozoljasta mularija po kakih drugih forumih- v stilu "bejbe, delam vam svašta, naredim vam kaj hočete. Come" 
Kdaj bodo dojeli, da firmam ni v interesu dajat takih podatkov o izdelkih tretjim osebam. In da je cel kup stvari ki jih povleče development drajvera, pa tudi če je outsourcan.
Kdaj bodo dojeli, da firmam ni v interesu dajat takih podatkov o izdelkih tretjim osebam. In da je cel kup stvari ki jih povleče development drajvera, pa tudi če je outsourcan.
Brane2 ::
Kaj pa vem. Tudi zaradi kakovosti driverjev sem šel s TupperWarea na Areco.
Arecini so open source in nikoli nisem imel velikih problemov, da sem jih scompilal v kernel.
Ja, ene 2x ob menjavi nekega kritičnega drobovja v kernelu se je compile zaglupil, pa je Bang Chang zrihtal source v dnevu ali dveh. Sedaj je že nekaj časa ta driver del kernela.
Tudi razvoj OS driverjev za grafične skozi povratni inženiring ( kot je denimo noveau za nVidia kartice) se ne bi dogajal, če ne bi bil potreben.
Recimo nVidijini novi driverji ne delajo na majčkeno starejšem HW ( recimo na Geforce Go na mojem 3 leta starem prenosniku). Če bi imeli open source driverje, bi se dalo dobiti verzijo optimizirano za točno določen HW, kar bi blo fajn.
Arecini so open source in nikoli nisem imel velikih problemov, da sem jih scompilal v kernel.
Ja, ene 2x ob menjavi nekega kritičnega drobovja v kernelu se je compile zaglupil, pa je Bang Chang zrihtal source v dnevu ali dveh. Sedaj je že nekaj časa ta driver del kernela.
Tudi razvoj OS driverjev za grafične skozi povratni inženiring ( kot je denimo noveau za nVidia kartice) se ne bi dogajal, če ne bi bil potreben.
Recimo nVidijini novi driverji ne delajo na majčkeno starejšem HW ( recimo na Geforce Go na mojem 3 leta starem prenosniku). Če bi imeli open source driverje, bi se dalo dobiti verzijo optimizirano za točno določen HW, kar bi blo fajn.
On the journey of life, I chose the psycho path.
poweroff ::
Kdaj bodo dojeli, da firmam ni v interesu dajat takih podatkov o izdelkih tretjim osebam. In da je cel kup stvari ki jih povleče development drajvera, pa tudi če je outsourcan.
V bistvu ni čisto tako. Gre za vprašanje varnosti. Kdaj bodo namreč firme dojele, da so zaprtokodni gonilniki varnostni riziko za uporabnika? Kdaj bodo dojele, da uporabniku (ne govorim seveda o povprečnih *l*uzerjih) ni v interesu, da v svoj računalnik namesti potencialno nevaren kos programske opreme???
Development driverjev pa tudi stane. In marsikatero podjetje developmenta driverjev ni sposobno narediti samo. Primer: TV kartice. Marsikatero podjetje ni sposobno napisati poštenih gonilnikov za SVOJE TV kartice. Kaj šele poštenega predvajalnika. Potem pa se najde nekdo, ki naredi freeware program, pa ga nesposobneži niti ne vključijo v svoj paket.
V bistvu je tukaj potreben političen pritisk. Velike organizacije ala vojska, ali ap celotna EU bi morale reči: ker zaprtokodni gonilniki predstavljajo varnostni riziko, jih v svoje računalnike ne bomo nameščali. Odslej bomo kupovali le opremo, ki bo imela odprtokodne gonilnike.
To bi pa seveda prizadelo interese kapitala, če se izrazim po marksistično... 
V bistvu ni čisto tako. Gre za vprašanje varnosti. Kdaj bodo namreč firme dojele, da so zaprtokodni gonilniki varnostni riziko za uporabnika? Kdaj bodo dojele, da uporabniku (ne govorim seveda o povprečnih *l*uzerjih) ni v interesu, da v svoj računalnik namesti potencialno nevaren kos programske opreme???
Development driverjev pa tudi stane. In marsikatero podjetje developmenta driverjev ni sposobno narediti samo. Primer: TV kartice. Marsikatero podjetje ni sposobno napisati poštenih gonilnikov za SVOJE TV kartice. Kaj šele poštenega predvajalnika. Potem pa se najde nekdo, ki naredi freeware program, pa ga nesposobneži niti ne vključijo v svoj paket.
V bistvu je tukaj potreben političen pritisk. Velike organizacije ala vojska, ali ap celotna EU bi morale reči: ker zaprtokodni gonilniki predstavljajo varnostni riziko, jih v svoje računalnike ne bomo nameščali. Odslej bomo kupovali le opremo, ki bo imela odprtokodne gonilnike.
To bi pa seveda prizadelo interese kapitala, če se izrazim po marksistično...
sudo poweroff
Poldi112 ::
Precej manjšim firmam je v interesu imeti odprte driverje, ker je to njihova konkurenčna prednost na tem delu trga.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Jst ::
> Hm, par success stories, pa ima pobuda prihodnost.
In potem pride Ubuntu Studio...
In potem pride Ubuntu Studio...
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
desperados ::
poldi112;
ja lepo bi bilo če bi bilo to resnično na žalost pa še nisem videl kakih dobrih drajverjev od via ali sis še manj pa da bi bili odprti.
ja lepo bi bilo če bi bilo to resnično na žalost pa še nisem videl kakih dobrih drajverjev od via ali sis še manj pa da bi bili odprti.
Poldi112 ::
Matične nikoli ne preverjam in še nisem imel problema, da ne bi imel driverjev. Pa sem imel chipsete prakticno vseh proizvajalcev.
Mislil sem bolj na periferijo. Seveda pa to ni pravilo.
Mislil sem bolj na periferijo. Seveda pa to ni pravilo.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kdo piše Linuxovo jedro (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 30142 (23791) | AndrejO |
| » | Iščem Linux varčen z baterijo v prenosniku (strani: 1 2 )Oddelek: Operacijski sistemi | 13603 (12553) | technolog |
| » | Izšel Slackware 12.0Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 3194 (2496) | Roadkill |
| » | Konec brezplačnega BitKeeperjaOddelek: Novice / Ostala programska oprema | 2960 (2376) | Jebiveter |
| » | Izšlo Linux jedro 2.6.10Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 2923 (2754) | WhiteAngel |