Slashdot - Včeraj ponoči se je Švedom pri rednem vzdrževanju domenskih strežnikov za svojo domeno .se primerila huda nevšečnost, zaradi katere so bile vse njihove domene nedosegljive. Izpad se je zgodil ob 21.45 po lokalnem času in je trajal do 22.43. Nedostopnost je trajala še nekaj časa, dokler niso vsi glavni ponudniki interneta počistili cachea svojih DNS-strežnikov in osvežili zapisov. Vse naj bi se vrnilo v normalne tirnice najkasneje do danes.

Kaj točno se je zgodilo? Ob rednem vzdrževanju domene .se je njihov skrbnik naložil napačno skripto, ki ni vključevala zaključitvene pike (terminating "."). Ta je nujno potrebna, da DNS razume, da je .se vrhovna domena in ne kakšna poddomena. Ker se poizvedbe DNS shranjujejo lokalno na različnih strežnikih, da se zmanjša obremenitev avtoritativnih, bi lahko napaka teoretično ostala še 24 ur po vzpostavitvi pravilnega stanja. Obstaja slab milijon švedskih domen in prav vse so bile prizadete.

Slashdot - Po svetu je kar pogosto določilo, da podjetje ne sme imeti firme banka, če dejansko ne gre za resnično banko, ki jo običajno nadzoruje nacionalna banka. Švedi so šli še korak dlje in teorijo preslikali na splet, piše Slashdot. Tako so registrarjem zapovedali, da odslej ne bo mogoče registrirati švedske domene, to je .se, ki vsebuje besedo bank, če ne bo prosilec resnična finančna banka. Vsako prijavo bodo preučili posebej, pri čemer bodo uporabo besede banka v smislu skladišče (npr. krvna banka) ali kaj podobno neškodljivega tolerirali. Ne boste pa mogli denimo registrirati bankwithlowestrates.se, če niste banka. Kaj točno bodo storili z osebnimi in geografskimi imeni, še ni povsem jasno.

Registracija slovenskih domen .si je od 6. 11. 2008 povsem sproščena, tako da si lahko kdorkoli izberi kakršnokoli domeno. Seveda pretiravati z zaščitenimi blagovnimi znamkami ne gre, saj vas v slednjem primeru razlastijo.

Mladina - 3. februarja 2005 je Evropska komisija izdala sporočilo za javnost, v katerem najavlja uvedbo tehnologije eCall (emergency call - eKlic) v vse nove avtomobile v EU do leta 2009.

Od leta 2009 naj bi bili vsi novi avtomobili opremljeni z napravo za nujne klice, ki se bo ob nesreči aktivirala in samodejno poklicala številko za nujno pomoč ter sporočila lokacijo nesreče. Sistem naj bi tudi vzpostavil govorno zvezo z ustrezno službo javne varnosti, možna pa bo tudi ročna sprožitev sistema. Vsekakor gre za hvalevredno in koristno tehnologijo, saj so - če gre verjeti sporočilu za javnost - študije pokazale, da bi zaradi sistema na letni ravni lahko rešili do 2000 človeških življenj.

EU je februarja pripravila poseben sporazum o podpori iniciativi, ki naj bi ga podpisale vse države članice. Namen sporazuma je zagotoviti, da bo tehnologija eKlic delovala v vseh državah članicah. Včeraj, 18. oktobra 2005, je dogovor podpisala tudi Slovenija. V prihodnje bomo tako še bolj varni.

Vsekakor...

BBC - Francoska šivilja Milka Budimir (verjetno del njenega rodu sega v bližino naših logov) iz Valenca je že pred leti registrirala domeno www.milka.fr, kjer oglašuje svojo šiviljsko dejavnost. To pa je zmotilo ameriško podjetje Kraft Foods, ki trži tudi "potem pa svizec zavije..." čokolado, dobro znano po vijolični kravi, ki med drugim krasi tudi pokrivala Jureta Koširja in Martina Schmitta. Brž je vložilo tožbo in sodišče je sporno domeno prisodilo prehrambeni nadnacionalki, četudi je več kot očitno, da ga. Budimir domene ni "zaskvotala" in na njej sploh ne omenja čokolade. Kraft ji je še priporočil novo domeno www.milkacouture.fr.

Vprašamo se lahko, zakaj so se pri Kraftu šele sedaj spomnili na to in zakaj ne registrirajo milka.kraftfoods.fr?

Slashdot - Microsoft, ki je na drugi strani Atlantika že pred časom končal s svojimi pravnimi težavami z ameriško vlado, pa se na naši strani Atlantika še vedno otepa pravnih problemov. Tako so pogovori med slednjim (Microsoftom) in evropskim komisarjem Mariom Montijem propadli, Microsoftu pa sedaj grozi velikanska kazen med 100 milijoni in eno milijardo evrov zaradi kršitve pravil konkurence, "razdelitev" Oken na tista z in tista brez Windows Media Playerja in razkritje določenih delov programske kode razvijalcem, da bi le-ti lahko izkoristili prednosti, ki jih imajo Microsoftovi programerji različnih programov. A kazen je že vse prej kot izrečena, zatorej je pričakovati, da bo Microsoft uporabil vsako pravno sredstvo, ki jim je na razpolago v Evropski uniji, da kazni ne bo plačal.
Novica in uradna izjava.

The Register - Dejstvo, da je Slovenija še pred nekaj časa imela zelo jasno vizijo postati modelni primer e-države, je verjetno vsem znano. Če ne drugače, smo o tem poročali na Slo-techu. Da je projekt resen tudi na širšem nivoju, pa priča akcijski program eEurope.

Gre za srednjeročen akcijski načrt Evropske komisije, ki zavzema sedem področij, med drugim tudi širokopasovne povezave. Kot ugotavljajo v vmesnem poročilu, je trenutno stanje povezanosti zadovoljivo, in naj bi do leta 2005 doseglo oziroma celo preseglo želene cilje. Tako v poročilu ugotavljajo, da ima ustrezne povezave sedaj že večina izobražavalnih in javnih ustanov, pri čemer navajajo podatek, da je od v zadnjih dveh letih število osnovnih upravnih storitev, ki so dosegljive elektronsko, naraslo od 17 na zavidljivih 43 odstotkov.

Kot ugotavljajo, so glavni problemi poleg geografskih še vedno neustrezna izobraženost kadra in zavednost uporabnikov. Tako sicer ugotavljajo, da manjši del populacije, ki je ustrezno povezan, s pridom...

CNet - Potem ko je Microsoft s precej sreče in s podporo politiki (v zelencih, se ve) "ušel" kazni onstran luže, se bo na naši strani luže, natančneje v Bruslju, od srede do petka odvijalo zadnje zaslišanje pred sodniki evropske komisije zaradi Microsoftovega domnevnega izkoriščanja monopola - nekaj podobnega kot se je dogajalo z Internet Explorerjem, le da bi naj sedaj bil krivec Windows Media Player.

Srečanje predstavnikov Microsofta in njegovih kritikov (predvsem predstavniki Computer and Communications Industry Association) bo potekalo za zaprtimi vrati, dokončna odločitev komisije pa naj bi bila znana spomladi prihodnje leto, a le če Microsoft do takrat ne doseže dogovora s komisijo. Klik!

Ars Technica - V EU je v veljavo stopila nova direktiva, ki se ukvarja z zasebnostjo v digitalnih omrežjih. Tako od 31. oktobra:

• glede piškotkov (cookies): prepoveduje vohunske piškotke (spyware), razen če se uporabnik s tem strinja;
• glede mobitelov: prepoveduje uporabo sledenja mobitelom brez dovoljenja uporabnika, razen ko to informacijo potrebujejo bodisi reševalne službe ali policija;
• glede spama: prepoveduje spam brez uporabnikovega vnaprejšnjega privoljenja. To vključuje tudi reklamna sporočila, poslana na mobilne telefone.

Seveda se postavlja vprašanje, če bo državam članicam, ki morajo novo direktivo uveljaviti, to sploh uspelo, vsekakor pa je to korak v pravo smer.

Finance - To naj bi se zgodilo do konca letošnjega leta; takrat bodo lahko tako pravne kot tudi fizične osebe registrirale svoje domene s končnico eu. V ta namen je Evropska komisija ustanovila Evropski register internetnih domen ( EURID), ki bo skrbel za dotično domeno in z njo povezane aktivnosti. Evropska komisija bo v sodelovanju z EURID-om in članicami Evropske unije pripravila tudi pravila registracije in uporabe .EU domene ter ustrezna določila v zvezi z intelektualno lastnino. EURID trenutno že upravlja z belgijskimi, italijanskimi in švedskimi domenami. Izvorna novica.

The Register - Kalifornijsko višje sodišče je včeraj zavrnilo posredovanje v primeru Gary Kremen vs. Verisign v odločanju, ali je spletna domena lahko obravnavana kot premoženje ali ne.

Osvežitev: registrar Verisign je pred osmimi leti izvedel prenos domene sex.com od Garya Kremena na Stephena Michaela Cohena; zahtevek pa je bil Stephen ponaredil, registrar pa želje po prepisu ni preveril pri izvirnemu lastniku. Sodišče je pred časom odredilo vrnitev domene zakonitemu lastniku, Cohenu naložilo $65 MIO globe, ta pa se je z vsem svojim premoženjem preselil iz ZDA.

Kremen je z odločitvijo višjega sodišča kakopak zadovoljen, saj bi se primer v nasprotnem primeru lahko zavlekel za še dodatna štiri leta. Odločitev sodišča kani imeti veliko veljavo, saj bo veljala kot precedens za podobne spore: primerov registrarjevih nemarnih ravnanj z domenami je nemalo. A po drugi strani Verisign zatrjuje, da bi označitev domene za lastnino imela velike gospodarske in ekonomske posledice (kar pa tudi ni ravno iz...