New Scientist - Reševanje Rubikove kocke je priljubljeno opravilo, ki ni primerno le za kratkočasenje, ampak ima tudi povsem resne matematično-računalniške implikacije. O klasičnih Rubikovi kocki 3 x 3 x 3 je znano domala vse, saj obstoji tudi algoritem, ki za vsako legalno postavitev izračuna najhitrejše zaporedje korakov za rešitev kocke. Lani je bilo celo dokazano, da je vsako kocko mogoče rešiti v največ 20 potezah. Dokaz je bil zanimiv tudi zato, ker je šlo za surovo preverjanje vseh možnih permutacij (brute-force).

Pri kockah večjih razsežnosti to odpove, zato je treba problem reševati pametneje. Erik Demaine z MIT-a je poiskal splošni algoritem za reševanje Rubikove kocke s stranico n. Ugotovil...

Heise - Pred desetletji so šahovski velemojstri trdili, da računalnik ne bo nikoli premagal človeka v šahu. Bilo naj bi enostavno preveč možnosti, da bi se dale vse natančno preračunati, zato naj bi imel človek intuitivno prednost. Leta 1996 je računalnik prvikrat premagal aktualnega svetovnega prvaka v kakšnih partiji, čeprav je Garry Kasparov v skupnem seštevku premagal Deep Blue s 4-2. Leta 1997 je izboljšani Deep Blue premagal Kasparova s 3½-2½. Od takrat so računalniki vsaj tako dobri šahisti kakor ljudje.

Za trši oreh pa se je izkazala azijska igra go. Čeprav so njena pravila enostavnejša od šahovskih, je za prvo potezo 361 možnosti in za vsako naslednjo ena manj. Najboljši...

The inquirer - Šahovski velemojster Gary Kasparov je znova zaigral partijo šaha z računalnikom, ki se je tokrat imenoval X3D Fritz. Kasparov je bil nekaj časa v opazni prednosti, a je na koncu uspel iztržiti le remi. Celoten zapis partije je na voljo na tem naslovu. Bistvena razlika te partije od ostalih je, da je Kasparov nosil posebna očala, ki so projecirala sliko šahovnice neposredno pred njegove oči.

Dodatek: V forumu že poteka debata o Kasparovih dvobojih. Klik!

X-Bit Labs - Nenapisano pravilo pravi, da se izbruh epidemije prav zagotovo pozna na lokalnem gospodarstvu. Izjema ni bil niti SARS, ki je povzročil pravo paniko na jugozahodnem predelu Azije -- območju, na katerem proizvedejo največ računalniških komponent, od koder jih nato pošiljajo po vsem svetu. Kakšne posledice je povzročil SARS za računalniško industrijo, pa so poizkušali ugotoviti na X-Bit Labs, kjer so spisali zanimiv članek, ki je vsekakor vreden branja.

X-Bit Labs - Te dni, ko je vročina povsem neznosna, so na X-Bit Labs izvedli nekaj testov računalniških komponent in spisali zanimiv članek. Seveda zadnje čase na področju procesorjev in matičnih plošč teče največ besed okrog Intela ter njihovega čipovja i875P oziroma i865PE, ki so ju tudi stestirali. Za več informacij pa vam podajam povezave do testov.

• Asus P4P800 na čipovju i865PE
• MSI 875P Neo-FIS2R
• 15" LCD zasloni pobliže
• Trg pomnilnika junija 2003
• Hlajenje vašega sistema
• Navijanje Pentiuma 4 2,4 GHz

X-Bit Labs - Še pred nekaj leti smo vsi uporabljali "navadne" CRT monitorje. Nedolgo zatem je prišla na trg tehnologija LCD. Sprva so jo uporabljali le zaradi manjše velikosti na prenosnikih. Razlog za nepriljubljenost je bila visoka cena, slaba kakovost in nezmožnost gledanja slike pod večjimi koti. Pred kakim letom in pol pa je LCD začel svoj zmagoslavni pohod. Kvaliteta slike je bila od proizvoda do proizvoda vedno boljša in še cena se je nižala.

Na X-Bit Labs pa so...

X-Bit Labs - Gotovo ste se že kdaj vprašali, kako uspejo podjetja izdelati majhne silicijeve komponente, ki veselo tiktakajo v naših mlinčkih. In kako spajkajo ter lotajo mikroskopsko majhne dele. Na veliko veselje vseh znanja željnih so na X-Bit Labs pripravili zanimiv članek, ki na dvanajstih straneh odgovori natanko na to vprašanje. Vse o tehnikah izdelave čipov, tranzistorjev in ostalih vezij, v tem članku.

X-Bit Labs - Zgodovina računalniških šahovskih programov je že kar dolga. Tokrat so na X-Bit Labs spisali zanimiv članek, ki govori o večni bitki -- človek proti računalniku. V veliki večini govori članek tudi o partiji med enim najboljših šahistov na svetu - Kasparovom - ter računalnikom. Na koncu je celo dokazano, da več kot očitno računalniški programi uporabljajo počasen algoritem. Zelo zanimiv članek si lahko preberete tukaj.