Slo-Tech - Včeraj je izšla nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice. V inačici 3.2 so avtorji paketu dodali lepo množico izboljšav in novosti. Izpostavimo hitrejši zagon, dosledna podpora standardu ODF 1.2 in izboljšana podpora drugih standardov (kot so Office XML z gesli), podpora pisavam OpenType na Postscriptu. Posamezni programi v paketu imajo seveda še vrsto izboljšav in popravkov, še zlasti so dodelali program za delo s preglednicami Calc. Prenos je mogoč z domače strani. OpenOffice podpira platforme Windows, Linux, Mac OS in Solaris (x86 in Sparc). Slovenščina je kakopak samoumevna.

Slo-Tech - Ta teden je izšla nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice, ki je na voljo za Windows, Linux, Solaris, BSD, OpenVMS, OS/2 in IRIX. Verzija 3.1 je izšla več kot pol leta po izidu verzije 3.0, tako da je v njej kar nekaj novosti in varnostnih popravkov, zaradi česar namestitev svetujemo vsem uporabnikom starejših različic. Seznam vseh izboljšav si lahko ogledate na spletnih straneh projekta, od koder je mogoč tudi brezplačen prenos. Slovenska verzija je v nastajanju.

Slashdot - Na straneh OpenOffice.org se je brez velikega pompa pojavila nova verzija tega alternativnega pisarniškega paketa. Prinaša nam kopico novih funkcij ter popravkov za različne varnostne ranljivosti predhodnika, poleg tega pa je že iz imena očitno, da gre za večjo posodobitev, zato nadgradnjo priporočajo vsem uporabnikom. Med drugim boste samo z OOo 2.3 lahko uporabljali vse vtičnike, ki so za dotičen programski paket na voljo.

Dolpoteg in izvorna novica.

Včeraj IBM, danes OOo, kdo bo jutri?

PC Linux Online - Izšla je nova razvojna različica najpriljubljenejše proste zbirke pisarniških programov -- OpenOffice.org 1.1 Beta 2. Lahko se pohvali z izboljšano podporo različnim oblikam datotek, med katerimi so med drugim PDF (Portable Document Format), Macromedia Flash (SWF), AportisDoc (Palm), Pocket Word, Pocket Excel in DocBook. Beta 2 vsebuje tudi snemalnik makrov in OpenOffice.org ActiveX Control (slednji je na voljo le za okolje Windows). Dolteg in seznam novosti.

Istočasno je izšla tudi razvojna različica komercialne izvedbe programa -- StarOffice 6.1 Beta 2. Temelji na omenjeni odprti zbirki, ki ji dodaja še orodje za delo s podatkovnimi zbrikami in prenovljen izgled z novimi ikonami. Klik!

Lugos - Danes je na Lugosov poštni seznam priletel mail v katerem nas je Igor Mozetič obvestil, da je pripravil deb paketke za Slovenski OpenOffice.org 1.0.3. Tako si lahko sedaj vsi uporabniki Debiana zadevo namestimo na svoj računalnik tako, da dodamo v /etc/apt/sources.list

deb http://ftp.si.debian.org/debian woody openoffice

in potem poženete apt-get update && apt-get install openoffice.org

Več o tem na: stran na ftp.si.debian.org

Slo-Tech - Microsoft Office resnično dominira na trgu pisarniškh sistemov, toda kmalu se utegnejo zadeve korenito spremeniti. OpenOffice.org izjemno hitro napreduje in pravkar je izšla različica 1.1 beta. Ta izdaja prinaša pomemben napredek programske zbirke, glavni novosti pa sta številni novi uvozni in izvozni filtri (PDF, Macromedia Flash, DocBook, številne oblike PDA Office, XML, XHTML ...) ter podpora jezikom, kot so tajski, arabski, hebrejski in hindi. DolVleka.

Zelo razveseljiva novica pa je prišla iz podjetja Ximian, ki bo v prihodnje sodeloval pri razvoju programskega paketa OpenOffice.org in ga bo poskušal čimbolje združiti z namiznim okoljem GNOME, ki ga tudi sam na široko razvija in promovira. Na voljo so elektronski diapozitivi ob katerim se marsikomu cedijo sline [:D] .

MandrakeSoft - MandrakeSoft - eden izmed TrehVelikih distributerjev Linuxa za podjetja in domače uporabnike - je objavil Mandrake Linux 9.1 "Bamboo" za procesorje tipa x86. Nova različica prinaša številne novosti, kot so Apache 2, spreminjanje velikosti particij NTFS, podpora Wi-Fi in še marsikaj. Povsem spremenjen je tudi namestitveni program, ki ima manj korakov in je hitrejši, MandrakeGalaxy pa je nova namizna tema, ki poenoti izgled GNOME 2.2 in KDE 3.1.

Jedro je Linux 2.4.21, našli pa boste tudi XFree 4.3, Mozillo 1.3, OpenOffice 1.0.2, XMMS 1.2.7 ... Preberite si obširno predstavitev in možnosti naročila paketov ali pa se odpravite na stran za DolVleko. HitriMožje na OSNews pa so že spisali oceno...

Kiberpipa - Izšla je nova različica najpopolnejšega prostega pisarniškega paketa OpenOffice 1.0.2. Gre predvsem za razne male popravke napak, govori pa se, da naj bi razvijalci precej izboljšali tudi hitrost.

Ena glavnih prednosti OO je tudi to, da je preveden v Slovenščino. Na voljo sta tudi slovenski črkovalnik in delitelj besed, a boste morali za te dobrote počakati na slovenski 'build', ki pa bo verjetno na voljo precej hitro. Za debianov namestitveni paket .deb pa upamo, da ga bo čimprej pripravila linux sekcija slo-techa (malo vzpodbude jim ne bo škodilo, tako da... :).

Glede na to, da se za prehod na OO ogreva vse več podjetij in tudi del naše državne uprave (npr. Urad za evropske zadeve), bo verjetno kaj hitro postalo pomembno tudi to, da bodo ljudje poznali ta paket.

Slo-Tech - Pogodba slovenske državne uprave (vse državne službe) z Microsoftom o uporabi izdelkov se je v letu 2002 iztekla.

Država je na razpotju. MS je sicer preverjena rešitev, a nesramno draga. Uvajanje OpenOfficea v tako velik sistem
pa tvegano početje in zanj nihče noče biti odgovoren.

Če se hočeš znebiti odgovornosti, daj narediti študijo (vsebina ni važna, samo da lahko nanjo pokažeš s prstom). Tokrat gre za študijo "Ocena ekonomske upravičenosti MS Enterprise Agreement za obdobje 2003-2005", katere povzetek lahko preberete.

In ugotovitve? OpenOffice je že resni konkurent MS Officeu. Prehod je mogoč. Če bi ob prehodu nanj bilo samo toliko problemov kot lahko ta trenutek predvidijo, bi cela zadeva stala 8% manj kot MS rešitev. Če bi prišlo do nepredvidenih težav, pa bi bil OO 8% dražja rešitev (8% znese 530M SIT).

Vse lepo in prav, samo če človek natančno prebere študijo ugotovi, da so si ravno tiste številke, ki potem povzročijo razliko (podražitev v primeru težav) izbrali...

Slo-Tech - Nabor nForce je zares zanimiv primerek, ki ponuja kar nekaj dobrih rešitev. Poleg integrirane grafične kartice tipa GeForce 2 MX 400, ponuja tudi možnost dodajanje DDR modulov v parih in s tem podvojitev prepustnosti, ki je danes še kako pomembna za dovolj dobro in hitro delovanje računalnika, saj se noben uporabnik ne more ravno pohvaliti s "strojem", ki mu zmanjka sape ravno zaradi ozkih grl. Zanimiv pa je tudi MCP, ki v izvedenkah s končnico D omogoča kodiranje in odkodiranje signala AC3 v realnem času. Tu pa nastopi problem, saj so te dobrote lahko do sedaj izkoriščali le uporabniki Oken, medtem ko so bili uporabniki Linuxa tu kot riba na suhem. No, izgleda, da bodo tudi Linuxaši dobili svojo dozo v obliki originalnih Nvidiinih gonilnikov, ki naj bi bili v času mojega pisanja že na Nvidiini strani. In kaj je Nvidio pripeljalo do izdaje Linux gonilnikov? Bojda dejstvo, da je Linux vse bolj priljubljen na PC-jih in da se iz dneva v dan bliža množična razširitev (kolikokrat smo že...