Slo-Tech - Zgodba o nakupih programske opreme podjetja Microsoft s strani državne uprave je bila v zadnjem času že večkrat obdelana, tokrat pa jo dopolnjujemo še z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije glede ravnanja MJU v postopku nabave in vzdrževanja Microsoft programske opreme.

Po tem, ko smo v več člankih pisali o državnih nabavah programske opreme in IT storitev (del naših ugotovitev pa so povzeli tudi pri drugih časnikih, zlasti pri Dnevniku in Financah) je kranjsko združenje Tux sredi februarja 2010 na Računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije poslalo pobudo za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 - 2010. Prav tako smo Komisijo za preprečevanje korupcije že decembra 2009 zaprosili za mnenje ali morda javno naročilo 2008/P 40 ni bilo prilagojeno v korist podjetju Microsoft.

Komisije za preprečevanje korupcije je zadevo preučila in 14. 6. 2010 sprejela mnenje številka 15, v katerem...

Slo-Tech - Mar se kdo še spominja davnega leta 2005? Kaj pa leta 2002? Obakrat so se v naši vladi spraševali koliko bi jih stal prehod na OpenOffice.org. Najprej so naredili precej podrobno študijo na to temo za obdobje treh let. Ugotovili so, da bi jih takrat obnova Microsoftovih licenc in uporaba MS Office stala približno 6.7 milijarde tolarjev (27 milijone evrov). Ako bi uporabili OpenOffice.org bi jih vse skupaj stalo 7.2 milijarde tolarjev (30 milijonov evrov). Po zdravi kmečki pameti se je vlada odločila za uporabo Microsoftovega izdelka.

Čas je tekel naprej in prišlo je leto 2005 ter iztek pogodbe med Microsoftom in vlado. Sedaj je bilo potrebno ponovno ugotoviti ali se tale špas z Microsoftom še vedno izplača. Naredili so revidirano študijo! V revidirani študiji za obdobje treh let so ugotovili, da bi jih prehod na OpenOffice.org stal 7.5 milijarde tolarjev (31 milijonov evrov), če pa ostanejo na MS Office bo pa vse skupaj stalo pičlih 7.02 milijarde tolarjev (29 milijonov evrov)....

Groklaw - Na našem forumu se je ob prehodu različnih državnih uprav na odprtokodno programsko opremo že neštetokrat debatiralo o tem, ali se tovrstne poteze dejansko izplačajo. Na eni strani imamo očitno prednost OSS-a, njegovo brezplačnost, na drugi strani pa obilico težav in dodatnih stroškov v obliki dodatnega izobraževanja, pomanjkljivega delovanja in pretvorb datotek.

Kakorkoli že, dobili smo uraden odgovor. Študija Evropske komisije, v kateri so spremljali prehod šestih organizacij v različnih državah EU na pisarniški paket OpenOffice, je pokazala, da je takšno početje finančno ugodneje od uporabe komercialnih izdelkov. Glavna prednost OdprtePisarne naj bi po mnenju izvajalcev raziskave poleg brezplačnosti in stabilnosti bila še uporaba ISO formata Open Document, zapisali so tudi, da pri prehodu ne pride do padca produktivnosti, ne manjka nobena bistvena programska funkcija, stroški tečajev in morebitnih datotečnih pretvorb pa naj bi se pokrili v manj kot letu dni.

Novico, o kateri...

Večer - Spletni Večer je 2. februarja objavil članek v katerem navaja, da je slovenska država z Microsoftom obnovila pogodbo Enterprise Agreement. Država se je torej odločila za MS Office, in sicer na podlagi študije, ki pa je novinarjem Večera niso hoteli posredovati (ogledali naj bi si jo lahko le na sedežu ministrstva, ker da sodi med avtorska dela). Novinarji Večera so se pritožili pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja in poročilo končno le prejeli.

Za kaj točno gre?

V dokumentu "Primerjava ekonomske upravičenosti nabav pisarniške zbirke za potrebe državnih organov RS" je v prvem poglavju zapisano da "po do sedaj preverjenih lastnostih pisarniška zbirka OpenOffice.org porabi več pomnilnika na delovni postaji in se tudi opazno počasneje nalaga, kar predstavlja manjšo pomankljivost", ter da "še vedno pa obstaja nerazrešen največji problem, to pa je prenosljivost dokumentov med obema pisarniškima zbirkama". V nadaljevanju je pojasnjeno, da OpenOffice.org ponuja delno...

Kiberpipa - Izšla je nova različica najpopolnejšega prostega pisarniškega paketa OpenOffice 1.0.2. Gre predvsem za razne male popravke napak, govori pa se, da naj bi razvijalci precej izboljšali tudi hitrost.

Ena glavnih prednosti OO je tudi to, da je preveden v Slovenščino. Na voljo sta tudi slovenski črkovalnik in delitelj besed, a boste morali za te dobrote počakati na slovenski 'build', ki pa bo verjetno na voljo precej hitro. Za debianov namestitveni paket .deb pa upamo, da ga bo čimprej pripravila linux sekcija slo-techa (malo vzpodbude jim ne bo škodilo, tako da... :).

Glede na to, da se za prehod na OO ogreva vse več podjetij in tudi del naše državne uprave (npr. Urad za evropske zadeve), bo verjetno kaj hitro postalo pomembno tudi to, da bodo ljudje poznali ta paket.

Slo-Tech - Pogodba slovenske državne uprave (vse državne službe) z Microsoftom o uporabi izdelkov se je v letu 2002 iztekla.

Država je na razpotju. MS je sicer preverjena rešitev, a nesramno draga. Uvajanje OpenOfficea v tako velik sistem
pa tvegano početje in zanj nihče noče biti odgovoren.

Če se hočeš znebiti odgovornosti, daj narediti študijo (vsebina ni važna, samo da lahko nanjo pokažeš s prstom). Tokrat gre za študijo "Ocena ekonomske upravičenosti MS Enterprise Agreement za obdobje 2003-2005", katere povzetek lahko preberete.

In ugotovitve? OpenOffice je že resni konkurent MS Officeu. Prehod je mogoč. Če bi ob prehodu nanj bilo samo toliko problemov kot lahko ta trenutek predvidijo, bi cela zadeva stala 8% manj kot MS rešitev. Če bi prišlo do nepredvidenih težav, pa bi bil OO 8% dražja rešitev (8% znese 530M SIT).

Vse lepo in prav, samo če človek natančno prebere študijo ugotovi, da so si ravno tiste številke, ki potem povzročijo razliko (podražitev v primeru težav) izbrali...