ComputerWorld - Te dni v Portlandu v Oregonu v ZDA poteka 22. konferenca na temo superračunalnikov, kjer se pametni ljudje srečajo in razmišljajo, kako sestaviti še hitrejše in zmogljivejše stroje. Namreč, trenutni rekorder je Cray XT5 z 224.256 jedri, ki domuje v Oak Ridge National Laboratory in zmore 2,3 petaflopa operacij na sekundo. Smeli načrti 11.000 tam zbranih mož pa so gradnja superračunalnika, ki bo vsaj tisočkrat zmogljivejši. Te supermašine v razredu eksa, naj bi omogočile iskanje odgovorov na nekatera vprašanja znanosti, za katera trenutno enostavno nimamo dovolj surove moči - med drugim študij podnebja, obnašanje fuzijskih reaktorjev pri milijonih stopinj Celzija in podobno.

Mejo teraflopa smo dosegli leta 1997, nato pa smo potrebovali 11 let za dosego petaflopa, kar je dosti bolje od Moorovega zakona. Kdaj bomo torej zmogli eksaflop? Bojda okrog leta 2018, če bo Moorov zakon obveljal. Trenutno najmočnejši superračunalnik porabi 7 MW, tisočkrat hitrejši pa bi lahko požrl do 2 GW,...

Intel - Intel je včeraj objavil novico, da se bo njihov predsednik uprave Craig Barrett umaknil. Položaj namerava zapustiti maja po skupščini delničarjev, je dejal. Barrett se je Intelu pridružil leta 1974 in je od takrat do danes zasedal vrsto funkcij. Med leti 1998 in 2005 je bil izvršni direktor, nato pa predsednik uprave. Pri starosti 69 let se je odločil, da je napočil čas za upokojitev.

Barret je obiskoval Stanford, kjer je diplomiral, magistriral in leta 1964 še doktoriral na materialih. Na univerzi je ostal še deset, ko ga je v svoje vrste zvabil Intel, kjer je delal z mnogo znanimi ljudmi iz sveta tehnologije, denimo Robertom Noyceom, soizumiteljem integriranega vezja in mikročipa, Gordonom Moorom, ki ga poznamo po Moorovem zakonu, in Andyjem Groovom. Po 35 letih dela bo sedaj njegovo mesto zasedla Jane E. Shaw.

X-Bit Labs -

Gordon Moore, soustanovitelj Intela, je pred skoraj štiridesetimi leti postavil zakon, ki pravi, da se računska moč procesorjev vsako poldrugo leto podvoji. Svet se je že nekaj časa nazaj razdelil na dve frakciji. Prva podpira zakon in pravi, da je še vedno osnova računalništva, druga pravi, da je preveč ohlapen in da ne drži več. Stvari je dodatno zapletel še sam Moore, ki je izjavil, da dotičnega zakona sploh ni izrekel....

Ars Technica - Mooron zakon ... kaj je že to? Gordon Moore je bil soustanovitelj Intela, ki je daljnega leta 1965 zapisal nenapisan zakon, ki je kasneje dobil njegovo ime -- Moorov zakon. V njem je zapisal svoja predvidevanja glede rasti računalniške moči in povečevanja števila. Natančneje, število tranzistorjev na kvadratnem palcu se vsako leto podvoji, medtem ko se surova računska moč procesorjev podvoji vsakih 18 mesecev, je rekel. Še en pogled na ta zakon si lahko preberete na ARSTehnica. Klik!

First Monday - Ste se že kdaj vprašali o resnicah, ki so "znane in očitne vsem" ? Recimo , da vam kdaj kaj ni blo jasno. Vprašali ste prijatelja, ki je iz vas naredil butlja in iz rokava stresel "odgovor v prahu (dodati vodo)", ki vam je bil pravzaprav znan (kot tudi lokalnemu delu vesolja okrog vas) že prej, pa vendar vam stvari nekako "niso klapale" ...

Sam sem imel vedno tak občutek z Moorovim zakonom. Predvsem zato, ker je tako "ameriški". Nove stvari so super, tudi če tega ne čutite, le verjemite stricu prodajalcu. Stvari so 2x hitrejše na vsakih 18 mesecev zato, ker je to že precej časa nazaj rekel nekdo s priimkom Moore. Hmmm. Le da tip pravi, da tega NIKOLI ni rekel in da strici prodajalci uporabljajo merilne "metode", ki se jih ne bi sramovala niti iraška javna statistična služba. [>:D]

Kakorkoli, kar nekaj zdravega razmišljanja na to temo najdete na First Monday.

Ace's Hardware - Na strani Ace's Hardware so objavili zanimiv prispevek, ki obravnava nekakšne frekvenčne krivulje AMD-jevih in Intelovih procesorjev. Te krivulje sestavljajo frekvence procesorjev, ki so jih izdali pri AMD-ju in Intelu, iz njih pa lahko razberemo, kako je potekal razvoj vedno hitrejših procesorjev. Zelo zanimiva je tudi primerjava z dvema krivuljama Moorovega zakona, ki trdi, da se frekvenca procesorjev podvoji na vsakih 18 mesecev. Ker je prišlo do odstopanj, je avtor prispevka v grafe uvrstil tudi krivuljo Moorovega "zakona", ki trdi, da se frekvenca procesorjev podvoji na vsakih 24 mesecev. Zanimiva hrana za možgane :).

Slo-Tech - Novico nam je poslal danes hiper-pridno-aktivni Žiga Dolhar.

No, verjetno bodo res - čez približno 15 let, kakor IBMjevi strokovnjaki napovedujejo prve izdelke. Karbonovi atomi, 100.000-krat manjši od človeškega lasu, bodo po besedah Velikega modrega nasledile silicij, ko s slednjim ne bo več moč izdelovati manjših tranzistorjev. V laboratoriju jim je že uspelo narediti prvo polje iz t.i. "nanotub" (boljšega prevoda žal ne poznam), ki je imitiralo vrata "NOT" ter, seveda, delovalo. Po besedah strokovnjakov so hitrejši, manjši, se manj grejejo ter porabijo manj energije (že slišim overclockarje tam zadaj... proizvajalci hladilnikov pa v jok :]) Pri IBMju pričakujejo da bodo z uporabo karbonovih molekul lahko sledili Moorovemu zakonu (zgolj za novince: ustanovitelj Intela, Gordon Moore, je petinšestdesetega napovedal, da se bo zmogljivost (pravzaprav število tranzistorjev) procesorjev podvojila na vsakih 18 mesecev), ki pa že nekaj časa ne velja več. Pričetek temeljitejšega...

HardOCP - Kaj vse se ne rodi v možganih vnetih overclockerjev... Včasih so ideje prav neverjetne in dovolj kvalitetne, da se jih ne bi sramovali niti največji proizvajalci. Med take vsekakor spada ideja in izdelava tega ohišja. V bistvu sploh ne morem reči kaj drugega, kot neverjetno [8-O]. Upam le, da bodo avtorji uresničili svoje namere o komercialni proizvodnji, saj mi ne bi bilo žal niti tolarja za tako umetnijo!