Gambit - Naslednik Itaniuma II, Intelov procesor Madison bo imel kar neverjetnih 410 milijonov tranzistorjev na jedru velikem 374 kvadratnih milimetrov. Da bodo pri Intelu spravili toliko tranzistorjev na tako majhen prostor, bodo Intelovi strokovnjaki pri proizvajalcu zagotovili natančnejši proizvodni proces, ta pa bo dopustil višje delovne takte in integracijo gromozanskih 6 MB drugonivojskega predpomnilnika. Za primerjavo, Pentium4 zavzema površino 146 kvadratnih milimetrov in ima le 54 milijonov tranzistorjev, kar je osemkrat manj, kot jih bo imel Madison. Klik!

X-Bit Labs - Intel je včeraj objavil, da začenja s postopnim prenehanjem proizvodnje, dobave ter pošiljanja Itaniumov 733 MHz ter 800 MHz, saj je trenutno veliko večje povpraševanju po njunih močnejših bratcih. Procesorja z 2 in 4 MB L3 predpomnilnika bosta na voljo do 10. aprila 2003, po tem času pa boste lahko kupili le še modele iz starih zalog prodajaln.

Poteza je razumljiva, saj je Intel letos izdal Itanium2 procesorje na 0.18 mikronski tehnologiji, ki tečejo na višjih frekvencah in nudijo večje zmogljivosti. Prav tako naj bi Intel v roku šestih mesecev predstavil svoj nov strežniški procesor, Madison imenovan.

Itanium, kodno imenovan tudi Merced, je tako končal svoje poslanstvo. Okrog 50.000 delovnih postaj in strežnikov grajene okoli Itanium procesorjev je bilo prodanih, prav tako pa je bilo mnogo aplikacij razvitih izključno za Intelove 64-bitne procesorje. Klik!

X-Bit Labs - Nekaj dni nazaj smo predstavili AMDjeve načrte za prihodnost in Intel seveda ni ostal dolžan. Včeraj so nam za pokušino natrosili nekaj informacij o šestgigaherčnem procesorju, ki ga lahko pričakujemo čez dve leti, danes pa so objavili popolen načrt za prihodnja leta. Pa poglejmo celoto.

Najprej vzemimo pod drobnogled naslednji procesor iz serije Pentiumov 4. Imenoval se bo Prescott (0.09 mikronov), na voljo pa bo ob začetku tretjega četrtletja prihodnjega leta. Podpiral bo novo tehnologijo, naslednico sedajšnje Hyper-Threading, ki se zaenkrat še kodno imenuje Prescott New Instructions oz PNI, v javnosti pa se pojavljajo špekulacije o tem, da bo uradno ime kar Hyper-Threading II. Včeraj smo že omenjali 5.0 GHz kot končno hitrost tega procesorja, danes pa je Intel to potrdil.

Intel vse bolj agresivno uvaja 0.09 mikronsko tehnologijo, tako da naj bi bilo do konca prihodnjega leta kar 40% procesorjev v tej tehnologiji. Trend se bo nadaljeval še v letu 2004, ko naj bi bilo vsi...

The Register - To vprašanje nam postavljajo na Registru, kjer so razkrili Intelove načrte za prihodnost.. Ti se ozirajo v tretjo dimenzijo, in sicer gre za preprosto logiko. Sedaj so tranzistorji pločati, v primeru, da pa jih "dvignemo", dobimo tranzistor s tremi vrati. Tok lahko torej potuje na vrhu in ob straneh, s čimer dosežemo, da "enosmerno cesto pretvorimo v tripasovnico", so bili duhoviti pri Intelu.

Ključ za razvoj 3D tranzistorja je fizikalne osnove. Pod 30 nm pride do izgube toka, tako da je potreben drugačen pristop. Poleg tega pa nov pristop omogoča boljšo porazdelitev prostora.

Kdaj? Prej kot v petih ali desetih letih ne, so pesimistični pri Intelu.

Ace's Hardware - Najnovejši nVidiin čip, kodno ime NV30, bo imel v svojem jedru kar 120 milijonov tranzistorjev. Za primerjavo: Matrox bo v svojo Parhelio - 512 spravil 80 milijonov tranzistorjev, 3DLabs pa bo v svoj P10 spravil 'le' 76 milijonov tranzistorjev. Po drugi strani pa se šušlja da naj bi ATI spravil v svojega R300 107 milijonov tranzistorjev. Zanimive so te številke, še posebej, če pomislimo, da so za izdelavo prvega tranzistorja potrebovali skoraj deset let, sedaj pa jih vsak dan izdelajo nekajkrat več, kot je vseh ljudi na tem planetu[:D].

CNet - Intelov procesor McKinley še vedno veselo buri duhove, saj je o njem znano le malo podatkov. Ne ve se, ali bo procesor uspešen na tržišču, in ne ve se, kakšna bo njegova končna zmogljivost. Vsi pa se strinjajo, da bo nov procesor ogromen, saj bo njegovo jedro zasedlo kar 464 kvadratnih milimetrov. Nekateri zato upravičeno pravijo, da bo McKinley eden izmed največjih čipov, kar jih je bilo narejenih v računalniški zgodovini. Intel si bo lahko na ta način ustvaril reklamo, ki pa ne bo ravno preveč vzpodbudna, saj ogromna velikost čipa pomeni, da bodo silicijski vaferji (to so tisti svetleči krogi, ki jih nasmejani znanstveniki držijo v rokah, ko so slikani) slabše izkoriščeni kot pri ostalih procesorjih, kar bo povečalo stroške izdelave. Vendar pa bo čip izjemno drag, zato bo Intel z dobro prodajo lahko hitro nadoknadil visoke stroške proizvodnje. Cene vam raje ne izdam, lahko pa vam povem, zakaj bo McKinley tako zelo drag. Najpomembnejši razlog je zagotovo velika količina...

X-Bit Labs - Poleg desktop procesorjev, se Intel na veliko ukvarja tudi s "kovanjem" procesorjev, ki so posebej prilagojeni za poganjanje strežniških programov (in seveda tistih, ki zahtevajo malce več računske moči na splošno :)). Večina pozornosti je seveda uprta v desktop procesorje, kar pa ne pomeni, da Intel ne ponudi nič zanimivega na področju visoko zmogljivih rešitev.

• Četrta četrtina 2001 bo obdobje, ko bomo videli prve McKinley-e narejene v 0.18 mikronski tehnologiji, opremljene z 1.5-3 MB L3 predpomnilnika, 256 KB L2 predpomnilnika in 128 bitnim 400 MHz vodilom. Poleg tega težkokategornika, bomo priča predstavitvi 700 MHz Pentium III-S z 512 KB L2 predpomnilnikom, 1.1 V Vcorom in 100 MHz vodilom. Procesor bo namenjen predvsem manjšim strežnikom. V tem obdobju pa bodo Intelovci predstavili tudi nabor i870.


• Januarja 2002, bo Intel izdal 1.4 in 15. GHz Xeon MP, ki bosta prilagojena za delovanje v večprocesorskih sistemih. Ta dva procesorja bosta bazirala na 0.18 mikronskem Foster jedru...

Electic Tech - Ko ni po sodiščih, pa dela to kar bi vedno moral. Torej, načrtuje pomnilniške module ter uvaja nove smernice z upanjem, da se bodo prijele . Electic Tech navaja, da bo Rambus v kratkem predstavil dve novi tehnologiji. Prva je tip pomnilnika, ki bo zmogel prenos 2.2 GB na sekundo in več, druga tehnologija je pa tudi v zvezi s hitrostjo: Rambusovi inženirji so povečali prepustnost, tako bo kmalu teoretična prepustnost enega samega pina na pomnilniku kar 2 Gbit/s (pozor, 2 gigabita. to je osemkrat manj od dveh gigabajtov). Jah, kaj naj rečem, bolje to kot pa pravni spopadi. Imamo vsaj kaj od tega. Klik!