Nature - Prihajajo časi, ko bo umetna inteligenca v nekaterih kritičnih življenjskih situacijah postavljena v vlogo razsodnika o tem, koga naj s svojim ukrepanjem zaščiti in koga žrtvuje. Saj si predstavljate dilemo: mlada družina v vozilu, ki drvi proti priletnemu pešcu?

Raziskovalci medijskega laboratorija na MIT so na to temo analizirali približno 40 milijonov odgovorov na anketo z naslovom Moralni stroj, ki je tekla vse od leta 2014, prispevali pa so jih anketiranci iz 233 držav. Ti so bili postavljeni pred različne scenarije, denimo ali naj samovozeči avto žrtvuje svoje potnike ali pa jih reši tako, da zavije s poti in trči v uspešnega poslovneža, znanega kriminalca, skupino starih ljudi, čredo krav ali pa v pešca, ki prečka cestišče pri rdeči luči.

Štiri leta po...

The Register - V času, ko večina populacije, vsaj tako imam občutek, želi hitropasovne povezave, se v Evropi dogaja nekaj čudnega.

Če gre verjeti tem izsledkom na Registru, se v Evropi, ki je v zadnjem času dobila trdno DSL hrbtenico, dogaja, da uporabniki ne čutijo potrebe po prehodu na hitrejše povezave. Tako je med anketiranci kar 30% vseh izjavilo, da ne potrebujejo hitrejše povezave, in da ne mislijo nagraditi svojega dostopa. Malo manjši je delež vseh, ki bodo v kratkem prešli na stalni dostop, medtem ko si preostali delež razdelijo tisti, ki ne vedo, ali bi naredili zamenjavo ali ne, in pa tisti, ki mislijo, da ne tega ne bodo naredili.

Razlog za te ugotovitve naj bi bilo pomanjkanje t.i. killer aplikacij, ki bi uporabnika prepričale, da se splača imeti hiter dostop, in pa regionalna selekcija, saj recimo DSL povezave na podeželju še vedno niso najbolj pogoste. Poleg tega so analitiki ugotovili, da procent prodiranja hitrih povezav v lanskem letu variira med 7% v Veliki Britanijo, do kar...

The Register - Kot vse kaže, zadnje čase pišem samo še novice o DSL in podobnih povezavah. Kakorkoli, danes sem zasledil novico, kako se je v zadnjem času povečalo število uporabnikov, ki dostopajo do vsebin na internetu preko DSL povezav.
Čeprav bi lahko pričakovali, da je ob 25 milijonih DSL povezav na svetu v vodstvu katera od zahodnih držav, temu ni tako. Kot so ugotovili v tem članku, je na prvem mestu po pogostosti DSL priključkov Južna Koreja (s kar 25% le-teh), sledijo pa ji Tajvan, Honk Kong in Belgija (vse s približno 10%), ZDA so šele na 17. mestu. Podatka za Slovenijo sicer ni, samo verjetno ne bi bila visokem mestu. Smo pač e-država.

Slovenska vlada, sedi, nezadostno ena. Uči se pri Južnih Korejcih.

ZDNet - V Avstraliji mislijo vnaprej. V sredini prihodnjega leta mislijo poskusno uvesti tehnologijo brezžičnega broadband internetnega dostopa. Hitrost dostopa na internet naj bi dosegala zglednih 1 Mbit/s, z njo pa ciljajo na uporabnike s prenosnimi računalniki, ki se veliko prosto gibljejo ter rabijo takojšen dostop do največje vseh mrež. Klik!

The Register - Sicer se to na žalost ne bo zgodilo pri nas (ne bi imel nič proti), ampak samo v Veliki Britaniji.
Kot so napovedali pri Jupiter MMXI, se Angliji in Italiji obeta v letu 2002 največji porast gospodinjstev s širokopasovnim dostopom, medtem ko naj bi Belgija in Švedska (ne presenetljivo), ostali državi z največjim procentom teh srečnežev.
Tako pričakujejo vsaj 600.000 gospodinjstev leta 2002 in do 1,2 milijona konec leta 2003, kar se tiče Velike Britanije.
Ko bi se pri nas Telekom spustil na realne cene (in opustil ISDN kot pogoj), bi lahko pisal celo iz izkušenj. Ampak temu na žalost še ni tako.
Če še koga zanima več, lahko izve to tukaj.

The Register - Medtem, ko Slovenceljni resda postajamo vse bolj 'Kekci' (tokrat v pomenu 'pogumnega rešitelja') na področju IT oz. interneta ter nas Telekom prepričuje, da smo v samem vrhu informacijskega razvoja, pa se irski kolegi pripravljajo na stavko: naslednji teden cel dan ne bodo uporabljali telefonov ter interneta, lastnike spletnih strani pa naprošajo, da za ta dan svojo spletno stran zamenjajo z opozorilom o klavrni situaciji oz. manjku ugodnih (beri: skoraj zastonjskih) ponudnikov dostopa do interneta. Stavka je tudi posledica preložitve trženja DSL dostopov. Klik!

Siol nas prepričuje, da je ADSL hitrejši. Na Telekomovi zastonjski številki pa me gospod prepričuje, da je ADSL trenutno moč dobiti le v Ljubljani ter da gre širitev 'bolj počas'. Obljubam izpred pol leta, da se bom na ADSL lahko naročil (oz. ga dobil) že v '2. polovici letošnjega leta' pa itak nisem preveč verjel. 'boga gmajna.

Slashdot - Z uvedbo DVDja je prišla tudi regionalna zaščita. Razlog je preprost, Holywood se boji, da bi nevedni ljudje predvajali filme, ki jim še niso namenjeni (beri: dokler iz njih ne iztržijo dovolj v lokalnih kinematografih). Tako navadno kupci v ZDA pridejo do filmov prej kot v Evropi.
V grlu komisije EU za varstvo konkurence pa se je zataknila druga kost, ki jo povzroča regionalno zaklepanje. Problem je namreč v tem, da morajo evropejci za vsebinsko enake DVDje plačevati v povprečju 25% več kot njihovi prijatelji na drugi strani Atlantika. Spet ameriška dvoličnost, saj bi po eni strani radi ekonomsko globalizacijo in sprostitev trgov po drugi strani pa hočejo kontrolo nad tem kje sme kdo kupiti kaj in kdaj. Sistem regionalne zaščite so napadli tudi Avstralci in britanska trgovska veriga. Srčno upam, da bo iz te moke še kaj kruha.

Electronic News - Po nekaterih virih naj bi se nam konec tega meseca obetalo prvo večje podraženje SDRAMa. Cene le-tega so zadnje mesece prav nenormalno nizke, sedaj pa naj bi se začele kazati prve posledice tega, saj naj bi se pojavilo pomanjkanje. Temu bo pripomogel tudi prehod na nove tehnologije pomnilnika, kar pomeni preurejanje proizvodnje. Sicer vodilni možje pomnilniških proizvajalcev zatrjujejo, da pomanjkanje ne bo in da bodo cene ostale enake, je nekaj "strokovnjakov" prepričanih, da bo do pomanjkanja prišlo. Jaz si ne upam napovedati ničesar, saj je pomnilniški trg zelo hitro spremenljiv, toda vsekakor bodite pozorni!