Slo-Tech - Iz zgodovinskih razlogov danes uporabljamo za prenos električne energije izmenični tok. O tem se je odločalo ob koncu 19. stoletja, ko je Edisonova struja zagovarjala enosmerni električni tok, medtem ko sta Nikola Tesla in George Westinghouse podpirala izmenični tok. Na koncu je prevladala uporaba izmeničnega toka. Razlogov je bilo več, odločujoči korak pa je bila odločitev podjetja Niagara Falls Power Company, ki je zgradilo hidroelektrarno, da izbere Westinghousovo podjetje.

Uporaba izmeničnega toka...

Ars Technica - Že nekaj časa se velika proizvajalca CPU-jev srečujeta s težavo, ki jo povzroča fizična razdalja med tranzistorji na procesorju. Ker so v pogledu načrtovanja procesorji praktično dvodimenzionalni, prihaja do težav zaradi razdalj med posameznimi komponentami procesorja. Če na kratko obrazložim - imamo dva tranzistorja, velikosti 1µm (mikrometer). Če sta povezana z 1mm dolgo povezavo, to pomeni, da signal med njima prepotuje razdaljo, ekvivalenteno prostoru, ki ga zasede 1000 tranzistorjev. Če velikost tranzistorjev zmanjšamo na 1nm, obdržimo pa isto povezavo, prepotuje signal razdaljo,...

X-Bit Labs - Taipei te dni gosti zelo znan Intelov Developer Forum 2003, kar ste v naših novicah seveda že lahko zasledili. Na X-Bit Labs so se podali na nekaj teh konferenc in spisal štiri zelo zanimive članke. Podrobno so predstavili Intelove načrte za prihodnost, ki so, sodeč po člankih, zelo visoki.

Kar se tiče brezžičnih omrežij, si je podjetje zadalo nekaj ciljev. Tako bodo podprli standarde, kot so 802.11g, 802.11e in 802.11i -- prvega že do konec tega leta, drugega enkrat v začetku naslednjega leta, zadnjega pa, ko bo potrjen. O Intelovem četvornem 'T' smo že poročali, zato vsem nevednežem priporočam, da vržejo oko™ sem.

Tehnologija izdelave bo po napovedih Intela vedno manjša, kar je tudi logično. Procesorje lahko tako pričakujemo v vedno manjši obliki, prav tako lahko kmalu pričakujemo 0,09- in 0,065-mikronsko tehnologijo. V pričakovanju leta 2009, za katerega Intel napoveduje mikroprocesorje v velikosti 32 nanometrov (0,032 mikronov) in 15-nanometrske prototipe primerkov lahko...

Gambit - Naslednik Itaniuma II, Intelov procesor Madison bo imel kar neverjetnih 410 milijonov tranzistorjev na jedru velikem 374 kvadratnih milimetrov. Da bodo pri Intelu spravili toliko tranzistorjev na tako majhen prostor, bodo Intelovi strokovnjaki pri proizvajalcu zagotovili natančnejši proizvodni proces, ta pa bo dopustil višje delovne takte in integracijo gromozanskih 6 MB drugonivojskega predpomnilnika. Za primerjavo, Pentium4 zavzema površino 146 kvadratnih milimetrov in ima le 54 milijonov tranzistorjev, kar je osemkrat manj, kot jih bo imel Madison. Klik!

The Register - To vprašanje nam postavljajo na Registru, kjer so razkrili Intelove načrte za prihodnost.. Ti se ozirajo v tretjo dimenzijo, in sicer gre za preprosto logiko. Sedaj so tranzistorji pločati, v primeru, da pa jih "dvignemo", dobimo tranzistor s tremi vrati. Tok lahko torej potuje na vrhu in ob straneh, s čimer dosežemo, da "enosmerno cesto pretvorimo v tripasovnico", so bili duhoviti pri Intelu.

Ključ za razvoj 3D tranzistorja je fizikalne osnove. Pod 30 nm pride do izgube toka, tako da je potreben drugačen pristop. Poleg tega pa nov pristop omogoča boljšo porazdelitev prostora.

Kdaj? Prej kot v petih ali desetih letih ne, so pesimistični pri Intelu.

Vnunet - AMD, do pret kratkim (tri leta, kaj pa je to) Intelu skoraj nekompetenten izdelovalec procesorjev, je najavil nov postopek, s katerim so uspeli izdelati še manjše tranzistorje. Tako pričakujejo, da bo na procesorjih kaj kmalu žvrgolelo čez milijardo pretikal. Intel seveda ni ostal dolžan ter je potrdil, da že razvijajo strežniške procesorje s približno milijardo tranzistorjev. Za tehnikalije in kemikalije pa -- Klik!

EETimes - Očitno diski niso edini, ki še dolgo časa ne bodo šli na odpad zgodovine. Svetla prihodnost je tudi na strani čipov, saj so znanstveniki na univerzi Cornell predstavili delujoč tranzistor, ki je v bistvu atom kobalta in je velik le 1.3 nanometra. Za primerjavo: današnji silicijevi tranzistorji so lahko veliki celo več kot 100 nanometrov. Čeprav gre za pomemben dosežek, pa znanstveniki navajajo, da je vse skupaj trenutno še vedno precej v povojih in da bo potrebno še veliko trdega dela, da bo tehnologija zrela za praktično uporabo. Obenem navajajo, da iščejo tudi nove alternative, ki bi lahko nadomestile sedanje silicijeve tranzistorje in poudarjajo, da so se za dostojnega naslednika zaenkrat izkazale tudi ogljikove nanocevke. Več o novem dosežku si lahko preberete tukaj.

The Register - Zadnjič sem poročal, da razvijajo nove tehnologije, kako povečati frekvenco procesorjev čez mejo, ki jo predstavljajo sami delci.
Tako bodo Intelovi raziskovalci v nekaj tednih predstavili tehnologije, ki bodo v nekaj letih omogočili frekvence do 25 GHz. Tako razvijajo "pomanjšan tranzistor", ki bo omogočal manjšo porabo energije, hkrati pa minimizacija ne bo bo vplivala na elektronski šum.
Za podrobnosti pa poglejte sem.

The Register - Več kot očitno je, da se razvoj tranzistorjev približuje meji, ki jo je fizično nemogoče preseči. Tako naj bi kmalu dosegli velikost 0,05 mikrona, potem pa bi nastala kriza, ki bi onemogočila veljavnost Moorovega zakona (sicer vsi poznate, ampak vseeno: hitrost procesorja je podvoji vsakih 18 mesecev).
Tako je v igro stopila kemija, njej ob strani pa še delno biologija. Tako razvoj poteka v treh ločenih smereh:
Nanožice:
Raziskovalni tim Charlesa Lieberja na Harvardu je naredil vrsto nanocevk, velikosti 2-20 nm (torej 10 na -9 m), in jih "spletel" v mrežo. Tok, ki teče po njej, je možno regularati z napetostjo na njej. Z zadosti zapleteno mrežo je možno ustvariti logična vrata, meni Lieber.
Nanocevke:
Medtem ko Lieberjeva tehnologija ne temelji na litografiji, pa je ta osnova za raziskave na Delft University of Technology na Nizozemskem, ki jih vodi Cees Dekker. S sodelavci je izdelal ogljikove nanocevke premera 1nm, pri katerih se tok, ki teče po njih, nadzira z napetostjo...

več strani - Za AMD je bilo vedno znano, da je pridno capljal za Intelom. Ko je slednji izdal svoje SSE ukaze, je AMD sledil s 3D NOW! tehnologjio, kasneje pa je v svoje procesorje vključil še SSE ukaze in jih izdal pod imenom Enhanced 3D NOW!. Tudi v prihodnje se pri AMD-ju niso odrekli svoji tradiciji, saj so Intelovemu standardu 3GIO, ki naj bi nekoč v prihodnosti nadomestil že kar malce ostareli PCI postavili ob bok svojo HyperTransport tehnologijo. Tukaj pa so se stvari malce zapletle, saj dva standarda za PCI vodilo prihodnosti enostavno ne moreta obstajati. 3GIO je bil podprt, HyperTransport pa je iz bitke izšel kot poraženec. HyperTransport je bil za večino mrtev, vendar se je AMD znašel in Intelu pridno težil s svojo tehnologijo. Vse do pred kratkim, ko sem na The Registerju zasledil novico, da sta se Intel in AMD spravila, ter napovedala sodelovanje pri razvoju 3GIO-ta. HyperTransport tako ne bo šel na odpad tehnologije, ampak bo najverjetneje postal del 3GIO-ta. ...

X-Bit Labs - Kot veste, se je pred nekaj dnevi pojavila novica o Intelovih načrtih, da v roku 5ih let predstavijo 10GHz procesorje, ki bodo delovali pri napetosti, manjši od 1V. Čeprav se zadeva sliši neverjetno, se izplača pogledati dosedanji razvoj. Lepo je vidno, da je Intel vsaki dve leti zamenjal tehnologijo izdelave, kar v bistvu pomeni, da bodo s takim tempom načrtetudi uresničili. Seveda je sedaj nemogoče napovedovati prihodnosti, toda brez skrbi... čas mineva še prehitro in preden se bomo zavedali, bomo overclockali 10GHz procesorje!

Leto	1993	1995	1997	1999	2001	2003	2005
Tehnologija	P852	P854	P856	P858	P60	P1262	P1264
Mikroni	0.50	0.35	0.25	0.18	0.13	0.10	0.07