ComputerWorld - Včeraj bi morala iz vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poleteti raketa Ares I-X, ki je prvi testi let v okviru programa Ares. Razlog za odlog to pot ni tehnološki, temveč preprosto vreme, ki je budne kontrolorje zaskrbelo. V NASI namreč poznajo pojem triboelektrifikacija ali po naše ustvarjanje električnega naboja s trenjem. Tako je ob navidez lepem vremenu nevarnost letenje skozi visoke oblake, ki lahko ustvarijo dovolj statične elektrike, da bi ta naboj blokiral komunikacijo s plovilom.

Če bo šlo vse po sreči, bo Ares I-X poletel danes ob 13.00 uri po slovenskem času. Na višino 40 km bo aktivna prva stopnja ponesla maketo druge stopnje, nato pa bo prišlo do ločitve....

News.com -

V našem forumu že dalj časa potekajo debate o tehnologiji, ki utegne popolnoma spremeniti naš svet in naša življenja -- nanotehnologiji.

Kot kaže, tudi po svetu jemljejo nanotehnologijo zelo resno, saj za razvoj namenjajo vedno več sredstev. Ocene kažejo, da smo zanjo doslej porabili za več kot tri milijarde dolarjev. Na seznamu največjih donatorjev vodi ameriška vlada z dvema milijardama, sledijo pa ji Evropska unija s slabo milijardo in države razvite Azije. Nanotehnologija postaja resničnost. Z vsakim dnem je bližje.

Hardware Zone - Na HardwareZone so si pogledali novi Dellov prenosnik z imenom Latitude D600. V njem tiktaka Intel Pentium-M procesor s frekvenco 1.3 GHz do 1.6 GHz, odvisno od denarja, ki ga namenite nakupu, in 1 MB drugostopenjskega predpomnilnika. V njem najdemo tudi 512 MB RAMa, Hitachi trdi disk s kapaciteto 40 GB, ki deluje pri 5400 obratih na minuto ter ATI Mobility Radeon 9000 grafiko. Velikost zaslona znaša 14.1", poleg vseh standarnih priključkov pa ob nakupu...

The inquirer - Če spremljate naš oddelek Znanost in Tehnologija, ste verjetno že videli podobne napovedi naših uporabnikov. Namreč to, da nanotehnologija vse bolj prodira v računalništvo ter se počasi zabrisujejo meje med biokemijo, elektroniko in računalništvom.

Tako sem na Inquirerju zasledil, da Sonyjev razvojni oddelek skupaj z inštitutom Maxa Plancka razvija e-nos, ki bo deloval na osnovi nanodelcev; delujoči primeri recimo prepoznavajo različne vrste kave in bi lahko bili zanimivi v industriji.

Kar je mogoče še pomembnejše za naše področje, je uporaba relativno preproste molekule, kot je DNK, za pomnilniške namene. Vanjo ali pa v proteine naj bi vgradili do 5 nm velike polprevodnike in s tem dobili pomnilniški čip. Za razliko od e-nosu je slednji projekt še vedno bolj kot ne v zraku, saj mu do uporabe, ki bo sicer nujna, napovedujejo še celo desetletje. Več tukaj.

Scientific American - Se zavedate, da lahko s hojo po novi preprogi na suh zimski dan ustvarite napetost do 35.000 voltov? Si lahko prestavljate, kaj se lahko zgodi, če potem greste vgradit vašega novega Radeona 9700 in reakcijo, ko kartica ne dela?

Verjamem, da ni med vami nikogar, ki se pred šarjenjem po računalniku ne bi razelektril. Gleda na to, da je nastanek statične elektrike in njene spostitve ali ESD zelo pomemben dejavnik pri izdelavi električnih komponent, prav tako kot v vsakdanjem življenju, je tale članek zelo dobrodošel. V njem najdete tudi zanimivosti, kako se izdelovalci bojujejo proti nastanku statične elektrike in kaj nam lahko ob tem nudi nanotehnologija. Klik.

Infosync - Samsung predstavlja novo različico dlančnika z imenom SPH-i700. Zakaj 3 v 1? V njem najdete prav vse, od integrirane kamere prek vseh značilnosti PDA-ja do mobilnega telefona. Edino, kar lahko pogrešimo pri tej dokaj majhni, a zelo zmogljivi napravici, je Bluetooth.

Za vse tehnične informacije odbrzite sem.

Dan's DATA - Za čase praznikov se je gotovo našla kakšna stran, ki je vsebovala članek o nakupu računalnika, saj ljudje v takem času dobesedno norijo po nakupih. Za praznike se je obširne prenove svojega računalnika lotil tudi Dan in spisal kar obsežen članek o vsem skupaj. V njem najdete opis vseh komponent, ki jih je uporabil. Da pa se članek ne bi sprevrgel v bahanje, kakšno strojno opremo si lahko privoščijo nekateri, ga je Dan oplemenitil s številnimi koristnimi nasveti.

Tech Extreme - Podjetje e.Digital je izdelalo MP3 predvajalnik, ki ga lahko krmilimo z glasom. Tako lahko prestavljamo med skladbami z enostavnim glasovnim ukazom. MXP 100 kot se stvar imenuje je bila razvita s pomočjo IBMja in zato lahko glasbo zapisujemo na 340, 512 ali 1GB velik IBMjev Microdrive ali pa na razširitveno CompactFlash kartico. Cene raje nočem vedeti. Klik!