CNet - Pred skorajda letom dni smo pisali o GDrivu, ki naj bi ga pripravljal Google in bo uporabnikom omogočal shranjevati poljubne datoteke na splet. Takrat so na internet pricurljale celo interne informacije in komentarji v programski kodi, nakar je vse tiho bilo.

Včeraj je Google spremenil politiko pri svoji storitvi Google Docs, ki sedaj uporabnikom dovoljuje shranjevanje poljubnih datotek na splet, kar ponovno buri duhove o fantomskem GDrivu. Meje za stare formate datotek ostajajo nespremenjene (500 KB za Wordove dokumente, 10 MB za PowerPointove in PDF-je), medtem ko lahko druge datoteke, ki se ne dajo pretvoriti vanje, obsegajo do 250 MB. Skupna omejitev vseh datotek je 1 GB, dodatno kapaciteto pa je moč kupiti za 0,25 dolarja na gigabajt na leto. Google pravi, da želijo s tem izkoreniniti potrebo po USB-ključkih za prenašanje datotek.

Slashdot - MySpace je po debati o varovanju zasebnosti vendarle popustil pod pritiskom tožilcev iz nekaterih zveznih držav ZDA. Od podjetja zahtevajo podatke o registriranih storilcih, ki so v preteklosti izvajali nelegalna dejanja, povezana s spolnostjo (predvsem na področju pedofilije). MySpace je določene podatke o omenjenih ljudeh v preteklosti že zbiral, a le za lastne potrebe, sedaj pa jih bodo tudi delili z drugimi. Namen vsega skupaj naj bi bil varovanje otrok in mladih, ki uporabljajo storitev. Izvorna novica.

Ars Technica - Že kak teden dni je na voljo pretvornik, ki omogoča shranjevanje dokumentov v odprtem, standardnem formatu. Ne boste verjeli, a napisali so ga kar pri - Microsoftu! Še povezava.

Verjetno ima pri tej potezi odločenost nekaterih (zveznih) držav, da za svoj državni aparat raje uporabijo openoffice. Vendar bi bilo naivno misliti, da se bodo pri Microsoftu kar tako odpovedali prijemu, ki uporabnikove podatke priklepa na MS Office. T. im. "Information Right Management" je morda tak način. Več o možnih scenarijih si lahko preberete tule.

Tole ni preveč po volji Adobu, ki je s svojim PDF formatom postavil de facto standard na področju dokumentov. Sedaj testirajo nekatere XML razširitve za PDF zapis, kot pravijo na ArsTechnici. Poleg tega ga nameravajo odpreti in standarizirati. Povezava.

Skratka, na področju dokumentov bo še sila zanimivo.

Slo-Tech - Čez slabe pol urice se bo pričel že tretji dan prireditve Teleinfos, ki se odvija v Cankarjevem domu. Vstop je brezplačen, vrata dvoran pa so vam odprta od devete do osemnajste ure. Slo-Techova postojanka se nahaja v prvem predverju, tik pri stopnicah, ki vodijo iz velike sprejemne dvorane. Pričakujemo vas v čim večjem številu! Za prost vstop je potrebno izpolnit manjšo anketico. Če tega ne želite delati na mestu lica, potem si le-to lahko izpolnite kar nalinijsko. Se vidimo!

E-week - Tole bo zlo na kratko (jutri zopet matura...), zato Klik! kojci na začetku. Tožniki v oni najbolj odmevni zadevi proti Microsoftu so zahtevo po tem, da naj bodo Okna zgrajena bolj modularno, postavila na četrto mesto, za zahteve o večji dostopnosti kode ter podobnem.

ZDNet - Po predlogu poravnave, po katerem naj bi velikan ne le dal veliko sredstev, ampak tudi spremenil politiko do preprodajalcev licenčne programske opreme, bo v sredo, 6. marca, 'zaslišanje' zunanjih prič (naj se mi nestrokovno pravno izrazoslovje oprosti), ki so kakorkoli drugače povezane z računalništvom in informacijsko tehnologijo.

Ta nabor pa skoraj v celoti predstavljajo podjetja in organizacije, ki so Microsoftovi konkurenti, nekatere organizacije pa so financirane iz računov drugih konkurenčnih podjetij. Mnenja.

Reuters - Sveži podatki iz Reutersa pravijo, da sta Microsoft in tožilstvo dosegla nov predlog poravnave. Če obudim spomine, naj bi po prejšnjem predlogu poravnave Microsoft vladi namelil nemalo računalniške opreme, s čimer pa se niso strinjala druga podjetja (oz. v njihovem imenu nekatere zvezne države), zatorej so se pogajalci vrnili za svoje mize. Po tokratnem predlogu naj bi velikan moral spremeniti politiko do svojih distributerjev ter jim dovoliti večjo svobodo pri nameščanju različnih operacijskih sistemov v nova računala.

Trenutno se devet od osemnajstih držav tožnic s predlogom strinjam, ostalih devet pa (še) ne.