X-Bit Labs - Tehnološka partnerja IBM in bivši AMDjev proizvodni del, Global Foundries, sta predstavila materiale in tehnologije, ki bodo potrebni za prehod na 22 nm proizvodni proces. Na simpoziju v japonskem Kyotu je Global Foundries prikazal način, kako EOT* debelino High-K metal tranzistorjev zmanjšati na raven, ki bo zadoščala ne le za 22 nm proizvodni proces, temveč tudi za kasnejše procese. Nova tehnologija bo nadvse primerna za mobilne in prenosne naprave, saj ne pričakujejo težav z uhajanjem toka, ki dvigne porabo čipa, obenem pa bodo lahko uporabljali še nižje napetosti, kar bo porabo še dodatno znižalo.

Napovedi, da se bo Mooreov zakon končal že pri 22 nm, očitno niso prispele na japonsko v tovarne Toshibe, saj se pripravljajo na morebitno proizvodnjo 16 nm tranzistorjev. To bodo dosegli z vnovično vrnitvijo germanija v svet mikroprocesorjev. Slednji je bil že nekaj časa tihi naslednik silicija, kateremu se izteka življenjska doba zaradi hitrega doseganja fizičnih omejitev. Preboj,...

Hindustan Times - Tranzistorji so pravkar postali še hitrejši, saj so na univerzi v Illinoisu podrli svoj lastni rekord, ki je do sedaj znašal 509 gigahertzev (GHz). Novi rekord je za 57 GHz višji, torej 566 x 10⁹ nihajev (sprememb stanja) v sekundi.

Običajni tranzistorji so sestavljeni iz germanija in silicija, ti super-hitri, pa iz "indijevega fosfida in indij-galijevega arzenida". Da ne bom ustrelil kakšnega kozla pri prevajanju strokovnih izrazov iz angleščine, bo najbolje, da si (tisti, bolj fizikalno naravnani) sami ogledate, kaj jim to omogoča. Zanimiv je njihov cilj, ki so si ga postavili - izdelati teraherčen (1000 GHz) tranzistor. So že na polovici. [:D]

ZDNet - Po pričakovanjih je IBM danes naznanil tranzistor, ki je do petkrat hitrejši od danes poznanih. Ne gre sicer za najhitrejši tranzistor sploh, vendar uporablja standardne tehnike proizvodnje, kar za druge, hitrejše bratce ne bi mogli trditi. Čip je narejen iz mešanice silicija ter germanija, dosegal pa naj bi hitrosti do 210 GHz. Zanimivo je, da je bil prav germanij prvi polprevodnik uporabljan za čipe, pozneje pa ga je skorajda v celoti nadomestil silicij. A klasika se očitno vrača ... Dodatne informacije in popolna novica na ZDNetu.

Reuters - Kako se mu je že reklo? Zmija Brzič al nekaj takega... Kakorkoli. IBM je danes objavil vest o svojem novem -- obenem tudi najitrejšem -- komunikacijskem čipu na svetu. Skupek tranzistorjev, temelječ na silicij-germanijevi ploščici utripa pri 110 GHz ter nadaljuje IBMjevo tradicijo izdajanja novih rekorderjev na tem področju.

Vezje je namenjeno vdelavi v superzmogljive komunikacijske naprave, kot so recimo razni usmerjevalniki (predvsem Ciscovi) in pretikala ('switch'), ki so seveda povezani preko optičnih vodov, po njih pa prste steguje tudi vojska. Po besedah Franka Dzubeck-a, predsednika svetovalne skupine pri 'Communications Network Architects', je poglavitna prednost vezja ravno prisotnost dodatnega sloja germanija, saj na njem tranzistorji delajo bolje ter porabijo manj energije.

Konkurenca pak ne spi: Conexant Systems, majhno kalifornijsko podjetje, razvija (takisto na silicij-germanijevi osnovi) 200 GHz vezje.

Slo-Tech - Novico nam je poslal danes hiper-pridno-aktivni Žiga Dolhar.

No, verjetno bodo res - čez približno 15 let, kakor IBMjevi strokovnjaki napovedujejo prve izdelke. Karbonovi atomi, 100.000-krat manjši od človeškega lasu, bodo po besedah Velikega modrega nasledile silicij, ko s slednjim ne bo več moč izdelovati manjših tranzistorjev. V laboratoriju jim je že uspelo narediti prvo polje iz t.i. "nanotub" (boljšega prevoda žal ne poznam), ki je imitiralo vrata "NOT" ter, seveda, delovalo. Po besedah strokovnjakov so hitrejši, manjši, se manj grejejo ter porabijo manj energije (že slišim overclockarje tam zadaj... proizvajalci hladilnikov pa v jok :]) Pri IBMju pričakujejo da bodo z uporabo karbonovih molekul lahko sledili Moorovemu zakonu (zgolj za novince: ustanovitelj Intela, Gordon Moore, je petinšestdesetega napovedal, da se bo zmogljivost (pravzaprav število tranzistorjev) procesorjev podvojila na vsakih 18 mesecev), ki pa že nekaj časa ne velja več. Pričetek temeljitejšega...

uebertakten.de - Jaz se najprej opravičujem za pomanjkanje novic z moje strani. Razlog so predvsem izpiti (3), ki zahtevajo mojo pozornost. Žal se bo suša nadaljevala do 10. julija, ko imam zadnji izpit.

Nekaj časa sem vam poročal o novi tehniki proizvodnje tranzistorjev in čipov, kjer z novim postopkom na silicij dodajo germanij in s tem pohitrijo samo hitrost čipa. No tehnikom IBM-a je uspelo narediti tranzistor na osnovi silicija in germanija, ki doseže hitrost 210 GHz. Vendar pa to ni zadnja meja te tehnike. Z njo je namreč možno iti celo do 300 GHz in še več. Tranzistor je predvsem uporaben v brezžični komunikaciji. IBM že od leta 1989 dela na tranzistorjih z mešanico silicija in germanija, a meje več kot 90 GHz jim ni uspelo prebiti. Glede na to, da nova tehnika prinaša velike možnosti, lahko pričakujemo tudi kake revolucionarne hitrosti pri proizvodnji samih procesorjev (upajmo) z strani IBM-a ali ostalih proizvajalcev. ...