PC Pro - Raziskovalci iz Fujitsu Laboratories poročajo, da so razvili sistem za brezžično polnjenje baterij električnih naprav, ki deluje na razdaljo nekaj centimetrov. Za razliko od doslej predstavljenih sistemov, ki temeljijo na induktivnem sklapljanju dveh tuljav, tako da je potrebno naprave položiti na podlago za polnjenje, uporablja njihov izdelek magnetno resonanco. Energijo prenašajo prek dveh tuljav, ki sta uglašeni na isto resonančno frekvenco. To je težek problem, saj morata biti obe tuljavi precizno nastavljeni, da se izognemo interferenci. Nova Fujitsujeva iznajdba olajša ta postopek, saj so razvili prvi praktični simulator za magnetno resonanco, tako da lahko hitro razvijejo oddajne in...

Slashdot - Tukaj ne govorimo o magnetni plošči ali optičnem mediju v velikosti A4, gre za dejanska mrtva drevesa. Sainul Abideen je namreč iznašel tehnologijo, s pomočjo katere lahko poljubne podatke zapišemo v obliki geometrijskih vzorcev različnih barv, ki jih nato preprosto natisnemo na papir, ko želimo podatke prebrati, pa jih najprej poskeniramo in nato pretvorimo v prvotno obliko.

Gostota zapisa pisanega papirčka bi tako naj bila kar 2.7 GB na kvadratni palec, stvar pa ima tudi druge prednosti - tovrsten medij je možno izdelati mnogo ceneje kot danes najbolj razširjene optične diske iz polikarbonatov in osrečuje tudi Zelene, saj je biorazgradljiv. Več na Slashdotu.

Slashdot - Fujitsu je predstavil barvni elektronski papir, ki ga je možno tudi upogibati. Za svoje delovanje porablja zelo malo energije, medtem ko za prikazovanje mirujoče slike sploh ne potrebuje električne energije, zahvaljujoč posebni funkciji s katero si "zapomni" sliko. Posebnost tega elektronskega papirja je poleg barv tudi v tem, da se slika, ki jo prikazuje, ob ukrivljanju "paprija" ne popači. Več podrobnosti je na voljo tukaj, izvirno novico pa sem prebral na Slashdotu.

Slo-Tech - Razvoj baterij kot predmetov, ki shranjujejo energijo oziroma jo "proizvajajo", se očitno le odvija nekoliko hitreje, čeprav že dolgo nismo zasledili nobene konkretne inovacije, ki bi bila dovolj majhna, močna in poceni.

Toshiba je pred kratkim razvila nove gorivne celice, ki delujejo na metanol, kar po domače pomeni, da, ko se "baterija" izprazni, zopet napolnimo rezervoar z metanolom, kar je nadvse uporabno, saj pomeni, da nimamo nič več dolgotrajnega poljnjenja.

Zaenkrat je podala Toshiba naslednje podatke o novem izdelku:

• Masa: 8,5 g
• Moč: 100 mW, (kar zadostuje za poganjanje MP3-predvajalnika),
• Kapaciteta: naprimer 20 ur delovanja MP3-predvajalnika,
• Uporaba: Dovolj majhna in lahka,...

Slashdot - Japonski izumitelj Kohei Minato je razvil nov tip motorja, ki porabi 80% manj energije od običajnih, pri tem pa ohranja enake zmogljivosti. Minatojev motor znotraj rotorja skriva magnete, ki ustvarjajo magnetno polje, to pa prispeva k večjemu vztrajanju pri vrtenju. Poleg varčnosti z energijo se motor lahko pohvali tudi z večjo diskretnostjo, saj je mnogo tišji od konkurence. Minato je na Japonskem že prodal prve primerke svojega izuma in postavlja se že vprašanje, kdaj bo novi tip motorja postal del vašega domačega mlinčka. Klik!

Bi kdo avto na baterije? Tak, zaresen namreč ...

Scientific American - Iz Philipsovih razvojnih laboratorijev na Nizozemskem je prišlo obvestilo, da jim je uspelo razviti elektronski papir, na katerem je mogoče predvajati videoposnetke. Tehnologija uporablja elektronsko črnilo, ki lahko izredno hitro spreminja barvo. Energijo dobiva iz majhne baterije, podatki pa so shranjeni kje drugje kot v mikročipu. Zaslon sestoji iz piklsov, ki vsebujejo kapljice barvnega črnila, ki se lahko pod električno kontrolo razširijo čez reflektivno belo ozadje in tako tvorijo barve. S hitrimi spremembami, ki potrebujejo malo energije, je takšen papir sposoben predvajati premikajoče se slike.

Adrian's Rojak Pot -

Na Loncu Adrijana Rojaka™ so dopolnili vodič o podaljševanju življenjske dobe baterij. Sestavili so pravo malo beštijo (akumulator) iz navadnih baterij, ki je sposobna napajati več energijsko nepožrešnih naprav, še posebej dlančnike s potratnimi barvnimi zasloni. Zadevca na žalost ni lahko prenosljiva, saj dlančniku doda slab kilogram mase.

Če imate kakšen dlančnik (predvsem Pocket PC) in bi želeli baterijam dodali nekaj življenjske dobe, klik!

Vnunet - HPjevi managerji, pardon, znanstveniki, so odkrili način, s katerim so dosegli še večjo gostoto podatkov na kvadratni centimeter. Z dosedanjo tehnologijo naj bi bilo moč doseči nekje 500 Mb na kvadratni centimeter, s svojo pogruntavščino, ki naj bi bila za trg pripravljena v dobi 5 let, pa malce več od 1 Gb. Klik!

Kaj to pomeni? Nič. O podobnih dosežkih iz vseh mogočih področij poročamo skoraj mesečno, vendar gre pri tem povečini res zgolj za znanstvene dosežke, ki pa praktično uporabo ponavadi ugledajo zgolj na daljši rok. Kar pa je seveda razumljivo.

New Scientist - Izraelsko podjetje Paper Power je razvilo novo obliko baterij. Možno naj bi bilo to baterijo "natisniti" na papir, saj je debelina troslojne baterije le 0,5 mm. Cena za en kvadratni centimeter, ki je zmožen dovajati napetost 1,5V in ima kapaciteto 3 mAh, je le nekaj tolarjev. Najprej naj bi bile te baterije uporabljene na raznih propagandnih letakih, kjer naj bi napajale majhne LED diode, kasneje pa še marsikje drugje. Klik!

The inquirer - Še pred kratkim je kazalo, da bo AMD za malo malico pospravil Intela s svojimi Athloni, vendar pa smo bili kmalu priča preobratu, ki je Intel popeljal zopet med proizvajalce najzmogljivejših procesorjev za PC tržišče. Sicer je Intelova zmaga popolna samo na papirju, saj so 0.13 mikronski Pentiumi4 še vedno predragi, Athloni pa še vedno uspejo prepričati dobršen del kupcev ravno zaradi svoje nizke cene. Vendar o cenovni politiki kdaj drugič.
Čeprav ima Intel trenutno boljše izhodišče v tekmi za najbolj zmogljive procesorje, AMD prav nič ne zaostaja, saj uspešno lovi tempo, ki mu ga zastavlja Intel. Po roadmapih sodeč, se bo to sledenje uspešno nadaljevalo tudi v tem letu, saj ima AMD v vseh četrtinah najavljene ustrezne procesorje, ki bodo konkurirali Intelovi pestri ponudbi. Ne smemo pa pozabiti tudi dejstva, da se bo AMD-jev veliki naskok začel s predstavitvijo 0.13 mikronskih Athlonov, ki bodo zlahka dosegali višje hitrosti od danes najhitrejših Palominov. Več o vsem tem si...