Slo-Tech - Svetovna meteorološka organizacija je sporočila, da so je v letu 2025 koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju dosegla v povprečju 426,8 delcev na milijon (ppm), kar je 53 odstotkov več kot leta 1750 pred industrijsko revolucijo. Namestnica direktorja Ko Barret je bo tem dejala, da vsako zvišanje te koncentracije v ozračju ujame še več toplote, zato so vročinski valovi, tropski cikloni in nevihte čedalje močnejši. Rasteta tudi koncentraciji metana in dušikovega oksida, ki sta drugi in tretji najpomembnejši toplogredni plin. Povečujejo se tudi izpusti žveplovega heksafluorida, ki ima 24.300-krat večji toplogrednih potencial.

Kljub številnim ukrepom za omejevanje globalnega segrevanja se hitrost povečevanja koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju povečuje. V 60. letih minulega stoletja se je povečevala za 0,8 ppm na leto, v letih 2011-2020 pa že za 2,4 ppm na leto. V obdobju 2023-2024 je bilo izjemno povečanje za 3,5 ppm posledica južne oscilacije El Nino. Podobno...

Slo-Tech - Svetovna meteorološka organizacija (WMO) v novem poročilu ugotavlja, da je bil lani prirast ogljikovega dioksida v atmosferi rekorden, odkar merimo te podatke. Razlog za rekordno povečanje koncentracije CO2 v ozračju je kombinacija antropogenih dejavnikov in divjanja požarov, hkrati pa so ponori - kopenski ekosistemi in morje - čedalje manj učinkoviti. Zlati v Severni in Južni Ameriki so lani divjali rekordni gozdni požari, skupno pa so požari po celem svetu v ozračju sprostili dve gigatoni ogljikovega dioksida.

Večjo uganko in težavo povzročajo pešajoči ponori. Približno letnih emisij zajamejo morje in kopenski ponori, ki izgubljajo svoje sposobnosti. Toplejši oceani lahko raztopijo manj plinov, tudi ogljikovega dioksida, vročina pa vpliva tudi na fotosintezo rastlin. V nasprotju z laičnim prepričanjem visoke temperature upočasnjujejo fotosintezo. Lani so bili oceani zaradi El Nina še posebej topli in tedaj se koncentracija CO2 v atmosferi - to je znano že desetletja - povečuje...

Slo-Tech - Kljub prizadevanjem za znižanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje to še vedno počnemo v rekordnem obsegu. Podatki z merilne postaje na Observatoriju Mauna Loa na Havajih so pokazali, da smo od marca 2023 do marca 2024 zabeležili največje povečanje v zgodovini. Koncentracija je zrasla za 4,7 ppm, kar je za dobro desetino več kot ob prejšnjem rekordu. Med junijem 2015 in junijem 2016 se je povišala za 4,1 ppm. Obakrat je bil El Niño občuten.

Ralph Keeling, direktor Inštituta za oceanografijo Scripps na Univerzi v San Diegu je dejal, da zaradi uporabe fosilnih goriv še vedno podiramo rekorde v izpustih ogljikovega dioksida. Emisije so danes za približno pet odstotkov višje kot leta 2016. Zato so tudi povišanja koncentracije ogljikovega dioksida na letnem nivoju najvišje. Mesec marec je res ekstremen, a tudi povišanja od februarja do februarja ali januarja do januarja so letos višja kot leta 2016. Od aprila 2023 do aprila 2024 pa je zvišanje znašalo 3,6 ppm, kar ni več rekordno.

...

Slo-Tech - Svetovna meteorološka organizacija je v poročilu o podnebnih spremembah objavila, da so koncentracije treh najpomembnejših toplogrednih plinov v ozračju dosegle rekordne vrednosti, odkar jih sistematično merijo. Še nikoli v zadnjih 40 letih ni bila koncentracija ogljikovega dioksida, metana in dušikovega monoksida tako visoka. Prav tako je čedalje večja tudi hitrost povečevanja koncentracije.

Od leta 2020 do 2021 se je koncentracija ogljikovega dioksida povečala bolj, kot je znašal povprečni prirast v minulem desetletju. Dosegla je 415,7 ppm, kar predstavlja 149 odstotkov predindustrijskih vrednosti. Koncentraciji metana in dušikovega monoksida sta znašali 1908 in 334,5 ppb, kar prav tako predstavlja rekorda. Vrednosti so izpovprečene, saj imajo pričakovana nihanja med letnimi časi. Nadaljnje povečevanje koncentracije postavlja pod vprašaj doseganje podnebnih ciljev, s katerimi želijo države omejiti podnebne spremembe in segrevanje planeta.

Posebno uganko predstavlja hitro...

Slo-Tech - Svetovna meteorološka organizacija je izdala poročilo o stanju podnebja v letu 2020, v katerem s sedmimi kazalniki opisuje stanje podnebja, ki je kompleksen sistem. Podatki iz poročila niso optimistični, saj je bila povprečna temperatura v letu 2020 1,2 °C višja od povprečja predindustrijske dobe (1850-1900). Vsa leta od 2015 so pristala na seznamu najtoplejših šestih let, od kar merimo temperature. Leto 2020 je bilo izenačeno z najtoplejšim letom 2016, pa čeprav lani El Nina praktično ni bilo. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ob predstavitvi poročila dejal, da smo na robu prepada.

Glavni poudarki poročila so podobni kot v preteklih letih. Leto 2020 je bilo eno izmed treh najtoplejših zabeleženih let. Lani so v Verhojansku izmerili temperaturo 38,0 °C, kar je najvišja izmerjena temperatura severno od severnega tečajnika v zgodovini. Posledice ogrevanja ozračja so vidne zlasti pri taljenju ledu, saj je bil arktični letni minimum drugi najnižji v zgodovini,...

Slo-Tech - Pred letom dni je koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju prvikrat hipno presegla 410 ppm, kar je najvišja vrednost v zadnjih 800.000 letih. Letos smo ta rekord še okrepili, saj je april 2018 prvi mesec, ko je bila tudi povprečna koncentracija v celem mesecu nad to vrednostjo. To je 30 odstotkov višje kot leta 1958, ko so se začele organizirane meritve s trenutno metodologijo (mineva 60 let) in skoraj polovico več kot leta 1880 med industrijsko revolucijo.

Zadnjega pol stoletja se koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju vztrajno povečuje, kar prikazuje značilna nazobčana krivulja (Keelingova krivulja). Svojo obliko ima zaradi predvidljivih fluktuacij tekom leta, ki so posledica sezonskih vplivov na rast vegetacije. Toda povprečje...