Slo-Tech - Petindvajset vodilnih svetovnih matematikov, ki so tudi prejemniki prestižne Fieldsove medalje, je predstavilo izjavo o uporabi umetne inteligence v matematiki, k podpisu pa vabijo tudi druge matematike. V njej svarijo pred vplivom uporabe velikih jezikovnih modelov (LLM) za reševanje matematičnih problemov na prihodnji razvoj področja. V minulih mesecih so namreč LLM-ji prispevali rešitve nekaterih pomembnih problemov, katerih rešitve smo čakali desetletja. A ni vse zlato, kar se sveti.

Terry Tao, verjetno eden najslavnejših in najboljši matematikov sodobne dobe, je izjavo pospremil z daljšim zapisom na svojem blogu. Pojasnjuje, da je glavni problem močna neusklajenost ciljev podjetij, ki razvijajo LLM-je, in matematične skupnosti. V izjavi niso proti umetni inteligenci, saj lahko pospeši raziskovanje in razumevanje, opozarjajo pa na pasti. Glavna past se skriva v razvoju novih matematikov, ki bi svoj um mojstrili na reševanju problemov, ki jih bo sedaj premagala umetna...

Slo-Tech - Okoli OpenAI-jeve rešitve Navier-Stokesovih enačb se je vnela precej manj matematična polemika. V ospredju le-te ni toliko vprašanje pravilnosti OpenAI-jevega dolgega dokaza, temveč vprašanje, kdo je pravzaprav prvi prišel do rešitve, ter, ali niso OpenAI-jevi agenti poti do rešitve našli kar v preteklih pogovovorih svojih uporabnikov.

V središču zgodbe sta matematika Tristan Buckmaster z Univerze New York in Levent Alpöge - slednji je zaposlen pri OpenAI-jevemu konkurentu Anthropic, kar bo postalo pomembno - ki sta isti oz. nekoliko lažji problem (Eulerjeve enačbe) že nekaj časa reševala zasebno. Vzela sta izsledke dveh drugih španskih matematikov, Diega Córdobe in Luisa Martínez-Zoroa, ter potem z uporabo OpenAI Codexa ter Clauda iskala primere, kjer rešitve Eulerjevih enačb v končnem času postanejo singularne. Njuno delo je seveda potekalo precej počasneje, ker nista imela na voljo toliko računske moči kot OpenAI-jevi raziskovalci. A vseeno naj bi sredi avgusta uspela najti...

Slo-Tech - Pred šestindvajsetimi leti je Clay Mathematics Institute of Cambridge sestavil seznam sedmih nerešenih problemov v matematiki, za katerih rešitev so razpisali visoke nagrade (Millennium Prize Problem). Doslej je bila rešena le Poincaréjeva domneva, ki jo je eruditski matematik Grigorij Pereljman dokazal leta 2002. Sedaj OpenAI trdi, da je njihov model umetne inteligence rešil še enega izmed teh problemov. Dokazal naj bi obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb.

V minulih mesecih so različni modeli umetne inteligence rešili že več matematičnih problemov. Verjetno je najbolj znan primer, ko je ljubiteljski matematik pognal ChatGPT Pro in mu naročil, naj reši enega izmed Erdősovih problemov. Poldrugo uro kasneje se je to tudi zgodilo. Najnovejši dosežek pa je še bistveno pomembnejši, ker gre za skoraj stoletje star problem z velikim pomenom. OpenAI je pojasnil, da je 10.000 agentov dobrih 88 ur mlelo problem, nato pa ga strlo.

Ali je rešitev pravilna, matematična skupnost...

Slo-Tech - Po dostopnih podatkih je OpenAI-jev model umetne inteligence med 11. in 13. julijem vdrl v infrastrukturo podjetja Hugging Face, ki nudi repozitorije za modele umetne inteligence, podatkovne zbirke zanje in ostale povezave aplikacije. Po poročanju Reutersa je OpenAI šele teden dni pozneje ugotovil, kaj se dogaja. OpenAI in Hugging Face pa sta se o incidentu začela pogovarjati šele 20. julija, nato pa so incident javnosti razkrili 21. julija.

V Hugging Faceu pripravljajo podrobno časovnico dogodkov, ki jo bodo javno objavili. V OpenAI pa pravijo, da gre za prelomen trenutek, ki bo vplival na varnost. Podrobnosti incidenta še niso znane, poznamo pa grobe obrise. OpenAI je testiral najnovejši in najzmogljivejši model, da bi dognal njegove zmogljivosti, kar je terjalo tudi izklop nekaterih varovalk. Preverjali so njegove sposobnosti na področju kibernetske varnosti, cilj je bil rešiti več hekerskih nalog. Model je torej zasledoval jasno definiran cilj (preizkus ExploitGym z 900...

Slo-Tech - Na letošnji matematični olimpijadi, ki velja za najprestižnejše in najtežje tekmovanje iz matematike na preduniverzitetnem nivoju, bi umetna inteligenca že premagala veliko večino tekmovalcev. Googlov Gemini bi osvojil zlato medaljo, kar bi ga uvrstilo med osem odstotkov najboljših tekmovalcev. Po lastnih navedbah naj bi to uspelo tudi modelu OpenAI, ki pa je rezultate ocenil sam.

Modeli umetne inteligence niso prvikrat tekmovali na istih nalogah kot dijaki na matematični olimpijadi, a še nikdar niso bili tako uspešni kakor letos. Google je svoj Gemini Deep Think certificiral pri prirediteljih, tekmoval je pod povsem enakimi pogoji kot ljudje. Uporabljal je modela AlphaProof in AlphaGeometry 2, ki sta naloge prejela v človeškem jeziku, nato pa je imel štiri ure in pol časa, da je rešil prve tri, nato pa še toliko za druge tri. Povsem enako torej kot tekmovalci.

Lani je Google še potreboval prevod nalog v strojni jezik, letos pa to ni bilo več potrebno. Model so urili na nalogah...

Slo-Tech - Iztekajoči teden sta močno zaznamovala kitajska modela umetne inteligence DeepSeek in Alibaba Qwen, ki obljubljata primerljive rezultate z zahodnimi modeli ob nekajkrat nižjih stroških. To je preplašilo zlasti trge in proizvajalce čipov, medtem ko se proizvajalci programske opreme novih modelov lahko le razveselijo, saj bodo z manj stroški lahko postorili več. OpenAI je hitro odgovoril in je javnosti odprl model o3-mini, ki je na voljo brezplačno in brez registracije, torej za slehernika.

OpenAI je o3-mini napovedoval in demonstriral že minuli mesec, sedaj pa ga je dal v uporabo. Podobno kot o1-mini je tudi naslednik prilagojen za uporabo v naravoslovno-tehničnih kontekstih, matematiki, računalništvu in programiranju, torej razširjenem STEM. Na voljo so trije podmodeli (reasoning effort option), in sicer nizki, srednji in visoki. Najzmogljivejši presega tudi o1, vsi pa so varčnejši. OpenAI zagotavlja tudi, da o3-mini naredi tretjino manj resnih napak kot o1-mini in se hitreje...

Slo-Tech - Pred mesecem dni smo poročali, da se Apple zelo resno zanima za investicijo v OpenAI, a se to očitno ne bo zgodilo. Iz aktualnega kroga iskanja svežega kapitala, v katerem zbirajo 6,5 milijarde dolarjev, je Apple izstopil. The Wall Street Journal piše, da so v Applu zadnjih hip pritisnili na zavoro in odpovedali sodelovanje. Razlogov niso razkrili.

Po drugi strani je Microsoft, ki ima že sedaj 49-odstotni delež v podjetju, spet sodeloval in bo primaknil milijardo dolarjev. Microsoftova investicija v OpenAI je bila strateška poteza, ki mu danes omogoča uporabo njihovih modelov umetne inteligence v svojih izdelkih in sodelovanje pri razvoju. Apple se za to ni odločili niti pred leti niti danes, četudi z OpenAI v omejenem obsegu sodeluje, denimo pri vgradnji ChatGPT v iOS 18 prek Siri.

Ali je Applovo omahovanje povezano z zadnjimi spremembami v OpenAI, ne vemo. Podjetje so zapustili nekateri vodilni zaposleni, obstoječo strukturo pa so spremenili tako, da bo bolj usmerjena v...

TechCrunch - Čeprav je ChatGPT najbolj prepoznavna oznaka za moderno generativno umetno inteligenco, OpenAI imena GPT ne more zaščititi kot blagovne znamke. Ameriški patentni urad je presodil, da je izraz GPT opisen in ga zato ni možno zaščititi. GPT pomeni generative pre-trained transformer, kar je opis načina, kako deluje. Patentni urad je torej mnenja, da je GPT podobno, kot če bi želeli zaščititi termin ICE (internal combustion engine).

Da je patentni urad nenaklonjen zaščiti termina GPT, je bilo jasno že oktobra, kot so registracijo blagovne znamke zavrnili na prvi stopnji. Sedaj je odločitev dokončna, saj je OpenAI izčrpal vse možnosti pritožbe. OpenAI je sicer trdil, da je populariziral termin GPT in da je transformer ime posebne metode za gradnjo modelov umetne inteligence, ki jo je odkril Google leta 2017. A ker se izraz GPT uporablja že dlje časa, tudi pred izidom izdelka ChatGPT, ga ni možno zaščititi.

V praksi to pomeni, da lahko kdorkoli izda svoje "GPT-je". Če bomo v prihodnosti...