Slo-Tech - Iz velike poravnave s 47 zveznimi državami, ki jo je ta teden Meta sprejela, je izostal Teksas. Dobil je možnost, da se tožbi pridruži, a jo je zavrnil in se pogodil raje sam. Teksas bo od Mete prejel vsaj 1,05 milijarde dolarjev, znesek pa lahko zraste do 1,34 milijarde dolarjev, če bodo sklenjeni dodatni dogovori s konkurenco in jih bo morala Meta izenačiti.

Teksas je torej izposloval več kot ostale zvezne države, ki bodo v najbolj optimističnem scenariju prejele približno 17 milijard dolarjev. Največji delež odpade na Kalifornijo, ki bo dobila 2,2 milijarde dolarjev, vse ostale zvezne države pa bodo dobile manj od Teksasa. Teksaško tožilstvo je poudarjalo, da bi bilo sodelovanje v kolektivni tožbi za državo manj ugodno, kar se je sedaj tudi izkazalo.

To je tretja največja odškodnina, ki jo je prejel Teksas. Leta 2024 je Meta plačala 1,4 milijarde dolarjev zaradi zbiranja biometričnih podatkov, Google pa lani 1,38 milijarde dolarjev zaradi sledenja. Teksas tudi ni imel nobenih...

Slo-Tech - Proces zoper Meto, ki je v Kaliforniji potekal na predlog 29 ameriških zveznih držav, se je končal brez razsodbe. Obe strani sta sklenili poravnavo, v kateri Meta sicer ni priznala krivde, je pa privolila v plačilo 17 milijard dolarjev odškodnine in sprejem kopice ukrepov, ki bodo zaščitili mlade na njenem ekosistemu. Poglejmo podrobneje, kaj je morala Meta obljubiti.

Besedilo poravnave obsega kar 130 strani, v njem pa so zelo podrobno opredeljeni potrebni ukrepi in celo možne zaostritve. V naslednjih desetih letih mora Meta plačati 11,65 milijarde dolarjev, še pet milijard dolarjev pa je pogojnih plačil, ki se bodo aktivirala le, če bo podobne dogovore sklenila tudi konkurenca (TikTok, Snap, YouTube ipd.). Še pol milijarde dolarjev znaša odškodnina v primeru Cambridge Analytica, sodni stroški pa so dosegli 75 milijonov dolarjev. Države bodo prejeta sredstva namensko porabila za odpravljanje posledic rabe družbenih omrežij, denimo za krizne službe, javnozdravstvene programe,...

Slo-Tech - Na zveznem sodišču v Kaliforniji se je z uvodnimi nagovori začel odmeven proces, v katerem več kot polovica ameriških zveznih držav toži Meto zaradi škodljivih vplivov njenih platform Instagram in Facebook na mlade. Generalni tožilci trdijo, da je Meta svoje platforme namenoma zasnovala tako, da so karseda zasvojljive. Zvezne države terjajo več kot 1400 milijard dolarjev odškodnine, pregon pa vodijo tožilci iz Kalifornije, Kolorada, Kentuckyja in New Jerseyja.

Sojenje bo trajalo približno dva meseca. Med najbolj odmevnimi pričanji bodo zagotovo nastopi Metinega direktorja Marka Zuckerberga, direktorja Instagrama Adama Mosserija in znamenitega žvižgača Artura Bejarja, ki je pričal že na procesu v Novi Mehiki. Kalifornijski generalni tožilec Rob Benta je dejal, da je Meta zasnovala nevaren izdelek za mlade, kar je prav dobro vedela, nato pa otrokom, družinam in skupnosti nevarnost prikrivala. Podobnega mnenja so v vseh 29 zveznih državah, ki so združene v tožbi.

Več kot dvesto...

Slo-Tech - Sodišče v Novi Mehiki je odločilo, da mora Meta plačati dodatnih 567 milijonov dolarjev zaradi škode, ki jo njene aplikacije povzročajo mladim uporabnikom. Že marca letos je sodišče razsodilo, da mora Meta plačati 375 milijonov dolarjev globe, dodatni znesek pa bo šel v sklad za odpravljanje posledic in škode zaradi uporabe družbenih omrežij. Prvotna globa se je nanašala na 75.000 dokazanih kršitev zakonodaje, drugi znesek pa je odškodnina za odpravo posledic. Kar 420 milijonov dolarjev je namenjenih zdravljenju, 147 milijonov dolarjev pa preventivi.

Sodnik Bryan Biedscheid je Meto označil kot javno nadlogo, ki ima škodljive vplive na javno zdravje, podobno kot onesnaženje zraka. Meta je tovarna, ki proizvaja oglase in vsebino, psihološka škoda na otrokih pa onesnaženje, ki ga mora Meta odpraviti, je dejal. Zato je Meti naložil financiranje sklada za odpravljanje posledic. Najbolj znane Metine platforme so Facebook, WhatsApp in Instagram.

Tožba v Novi Mehiki je prelomna, še...

Slo-Tech - Evropska komisija je v predhodnem preizkusu ugotovila, da sta Facebook in Instagram zasnovana tako, da povzročata zasvojenost. S tem Meta krši akt o digitalnih storitvah (DSA). Problematične so funkcionalnosti, kot so neskončno drsenje, samodejno predvajanje, potisna obvestila in algoritemski priporočilni sistemi. Meta mora uvesti spremembe, je odločila Komisija.

Komisija ugotavlja, da Meta ni ustrezno ocenila tveganj zasnove platform za telesno in duševno zdravje uporabnikov, še posebej za mlade in ranljive skupine. Pri oceni tveganj niso upoštevali omenjenih funkcionalnosti, zaradi katerih sta platformi bistveno bolj zasvojljivi. Ukrepi za obvladovanje tveganj in blaženje negativnih vplivov pa so nezadostni. Možnost omejevanja časa, ki ga uporabnik prebije na platformi, je na primer možno enostavno izključiti.

Zato od Mete pričakujejo spremembo zasnove obeh platform. Ta bi lahko vključevala izklop problematičnih funkcij in prilagoditev priporočilnega sistema. Komisija ob tem...

Slo-Tech - Potem ko je Avstralija uvedla najstrožje ukrepe za omejitev uporabe družbenih omrežij med mladimi, ki mlajšim od 16 let prepovedujejo njihovo uporabo, v Evropi štafetno palico prevzema Danska. Že minuli mesec so napovedali omejitve za mlajše od 15 let, kar bi starši lahko znižali na 13 let. Vlada nadaljuje prizadevanja za sprejetje tega ukrepa.

Avstralski zakon omejuje uporabo družbenih omrežij acebook, Instagram, Kick, Reddit, Snapchat, Threads, TikTok, X in YouTube za mlajše od 16 let, pri čemer odgovornost prelaga na ponudnike storitev. Ti morajo zagotoviti ustrezne ukrepe za preprečitev nepooblaščene uporabe, sicer jim grozi do 50 milijonov avstralskih dolarjev globe (30 milijonov evrov). Na Danskem želijo mejo postaviti na 15 let, kar bi bil še vedno najstrožji ukrep v EU.

Da bi prepoved začela veljati, morajo sprejeti ustrezno zakonodajo, kar napovedujejo za sredino prihodnje leta. Vprašanje ali, se bo v praksi kaj bistvenega spremenilo, ker številna družbena omrežja že...

Slo-Tech - Danska vlada je včeraj sporočila, da nameravajo prepovedati dostop do družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kar naj bi bilo potrebno za zaščito otrok. Danska ministrica za digitalne zadeve Caroline Stage je pojasnila, da ima trenutno 94 odstotkov 13-letnikov profil na vsaj enem družbenem omrežju ter celo polovica 10-letnikov. Na spletu preživijo veliko časa, izpostavljeni pa so škodljivim in komercialnim vsebinam, kar predstavlja tveganje za njihovo zdravje in razvoj. Okrcala je tudi tehnološke velikane, ki so po njenem mnenju največja podjetja s skoraj neomejenimi sredstvi, ki niso pripravljena v varnost otrok in vseh drugih uporabnikov svojih storitev.

Ustrezno zakonodajo bodo pripravili postopoma, v postopku bodo sodelovale vse stranke. Zagotoviti želijo, da je zakonodaja kakovostna in brez lukenj. Pri tem se bodo lahko zgledovali tudi po Avstraliji, ki je takšno prepoved prva na svetu uvedla za mlajše od 16 let. Kako bodo na Danskem zagotovili spoštovanje zakonodaje, še ni...