Slo-Tech - V torek so raziskovalci v švicarskem CERN-u na tovornjak naložili 92 antiprotonov in jih pol ure vozili naokoli, kar predstavlja prvi uspešni prevoz antimaterije izven laboratorija. Doslej so bile ideje o transportu antimaterije omejene na znanstvenofantastične knjige. A razlogov za ta dosežek je več, saj je izven hrupnega in šumov polnega laboratorija, kjer antimaterijo proizvajajo, možno nekatere meritve izvesti natančneje.

Za varno hrambo 92 antiprotonov so potrebovali 850 kilogramov težak kontejner, v katerem je Penningova past. Ker je antimaterija povsem enaka kot materija, le naboje ima zamenjane, ne sme priti v stik z njo. Ob stiku nemudoma anihilira in izgine v blisku energije, zato je skladiščenje tako težavno. V Penningovi pasti z magnetnimi polji in kvadrupolnimi električnimi polji nabite delce držijo v vakuumu, da se ne dotaknejo sten posode. Antiprotone so ob 10. uri naložili na tovornjak, ki jih je peljal v drug laboratorij, kjer so bili ob 14. uri še vedno vsi...

Slo-Tech - V CERN-u, kjer zmorejo proizvajati antimaterijo, so pokazali še, kako jo lahko prevažajo po svetu. Kolaboracija BASE (Baryon Antibaryon Symmetry Experiment) je na tovornjak naložila pest protonov in jih v Penningovi pasti peljala naokoli. O dosežku poročajo v reviji Nature.

Ključna težava se skriva v glasnosti naprav v CERN-u. Antimaterijo znajo tam sorazmerno učinkovito izdelovati, a je ne morejo natančno proučevati zaradi magnetnih polj, ki jih proizvajajo pospeševalniki delcev v okolici. Razlike med materijo in antimaterijo, če obstajajo, so izjemno majhne, zato jih v CERN-u ne morejo izmeriti. Transport na drugo lokacijo pa predstavlja izziv, ker antimaterija v stiku z običajno snovjo burno reagira, z anihilacijo popolnoma izgine. Električno nabite delce lahko ulovijo v Penningovi pasti, kjer z električnimi in magnetnimi polji poskrbijo, da ne pride v stik z ničimer.

V eksperimentu so na tak način vozili protone, ki so sicer običajna materija, ne antimaterija, a šlo je za...

Nature - Nemškim raziskovalcem je uspelo izmeriti maso elektronika približno 13-krat natančneje, kot je bila poznana doslej. Masa elektrona je namreč ena izmed vhodnih količin v standardnem modelu in je iz njega ne moremo izračunati. Zato je zelo natančno poznavanje te količine nujno potrebno za preverjanje napovedi standardnega modela in njegovo uporabo. Masa elektrona je tudi sestavni del številnih drugih pomembnih konstant, denimo Rydbergove konstante ali konstante fine strukture.

Vse od Thomsonovega odkritja elektrona leta 1897 - tedaj ga še ni imenoval s tem imenom - so znanstveniki poizkušali karseda natančno izmeriti maso elektrona. V zadnjem času smo najnatančnejše meritve dobili iz Penningove pasti. Ta uporablja homogeno magnetno polje, da nabite delce drži v radialni smeri, in...

PhysOrg.com - Raziskovalci iz CERN-a poročajo o rekordnem dosežku pri hranjenju antimaterije, saj so uspeli 309 atomov antivodika obdržati skoraj 18 minut, preden je prišel v stik z materijo in anihiliral. To je za štiri velikostne razrede dlje kot doslej, ko so uspeli antiatome v različnih pasteh hraniti vsega nekaj sto milisekund. Več minut je za atome praktično večnost in tako nudi nove možnosti raziskav antimaterije.

V trkalniku nastale pozitrone in antiprotone so dovolj ohladili, da so imeli zadosti nizko energijo pri tvorbi antiatomov. Te so nato v osnovnem stanju ujeli v magnetne pasti, kjer so se zadržali 1000 sekund, preden so anihilirali zaradi trkov z ostanki plina (vakuum pač nikoli ni...

PhysOrg.com - Antimaterija se od navadne materije, iz katere je sestavljeno vso vidno vesolje, razlikuje le po naboju osnovnih delcev. V vseh ostalih lastnosti so antidelci povsem identični delcem. Ob trku delca z antidelcem se izničita in pretvorita v energijo v procesu anihilacije, kar je glavni razlog za težavno skladiščenje antimaterije. Pri zadevanju v stene posode, ki je kakopak iz materije, bi sproti anihilirala. Za shranjevanje antimaterije se zato uporabljajo različne pasti, kot je Penningova past za nabite antidelce.

Doslej najtežji znani antidelec je bilo jedro antihelija-3, ki so ga proizvedli in zaznali že v 70. letih prejšnjega stoletja. V novi številki revije Nature znanstveniki Brookhaven...

Nature - Znanstveniki iz CERN-a v najnovejši številki ugledne revije Nature v članku Trapped antihydrogen poročajo, da so uspeli napraviti 38 atomov antivodika in jih, enega po enega, zadržati relativno dolg čas. Anihilirali so šele po približno 170 milisekundah, kar je zelo dober dosežek. Antimaterija sicer ni kakšna posebna novost, saj so v pospeševalnikih pripravljeni antiprotoni naokrog že 55 let, a je lovljenje antiatomov mnogo težavnejše od pozitronov ali antiprotonov. Slednji so namreč nabiti in jih lahko z elektromagnetnimi pastmi držimo v vakuumu, medtem ko je nevtralne antiatome težko držati proč od materije, ob stiku s katero se seveda pretvorijo v energijo (pravimo, da anihilirajo).

CERN-ova detektorja ATHENA...