Slo-Tech - Tehnološki velikani letos kot po tekočem traku iščejo tudi dolžniško financiranje, zato množično izdajajo obveznice. Oracle išče 10 milijard dolarjev svežega lastniškega kapitala in 10 milijard dolarjev posojil z izdajo obveznic, Alphabet je prodal za šest milijard evrov evrskih obveznic, Microsoft je zbral 25 milijard dolarjev svežega kapitala, Meta pa bo iskala 20 milijard dolarjev.

Nenavadno visoko povpraševanje po svežih sredstvih je razumljivo, saj morajo podjetja financirati vlaganja v strojno opremo za poganjanje umetne inteligence in v njen razvoj. Oracle je sicer dejal, da bo z 20 milijardami dolarjev financiral običajne operacije, kot so vlaganja, poplačilo zapadlih dolgov, izplačilo dividend in prevzemi podjetij.

V Alphabetu so šli že drugič letos po denar tudi v Evropo, le da so bili tokrat z obrestno mero velikodušnejši, res pa niso imeli kaj dosti izbire. Vlagatelji so skoraj trikratno presegli izdajo, saj so vpisali za 17 milijard evrov ponudb za šestmilijardno...

Slo-Tech - Zares nenavadni časi vladajo, saj je lakota po računskih zmogljivostih in svežih sredstvih v tehnološkem sektorju tako velika, da se podjetja zatekajo k zelo unikatnim ukrepom. Googlov lastnik Alphabet je napovedal izdajo obveznice s 100-letno dospelostjo, kar bo prva ekstremno dolgoročna obveznica v tem sektorju v tem tisočletju.

Nova obveznica bo denominirana v funtih, kot je za 100-letne obveznice običajno. Nekaj podobnega je Motorola storila leta 1997, sicer pa so izdajateljice tako dolgoročnih obveznic običajno države ali kvečjemu kakšne univerze. V korporativnem svetu je 100 let zelo dolga doba, v svetu tehnoloških velikanov pa nezaslišana. Tranzistor ni niti star 100 let, je pa IBM vseeno leta 1996 takisto izdal stoletne obveznice z obrestno mero 7,15 odstotka.

Alphabet je razpisal tudi 15 milijard dolarjev obveznic v dolarjih, ki imajo 40-letno ročnost in donos 0,95 odstotne točke nad državnimi obveznicami, podajajo pa se tudi na švicarski trg. Že novembra lani so izdali...

Slo-Tech - Avtomobilski koncern Stellantis, ki je nastal z združitvijo PSA in Fiat Chryslerja ter prodaja vozila pod 14 znamkami, je včeraj najavil odpis 22 milijard evrov. Sami so to označili kot strateško spremembo strategije v smer več izbire, od električnih vozil prek hibridnih do bencinskih in dizelskih, a resnica je precej preprostejša. Stava na zelo hiter premik k električnim avtomobilom je bila preuranjena.

Večina stroškov je nastala zaradi ukinitve nekaterih električnih modelov ter obstoječih pogodbenih obveznosti do dobaviteljev, ki jih bo vseeno treba izpolniti. Direktor Antonio Filosa je okrcal svojega predhodnika Carlosa Tavaresa, ki da je slepo sledil strategiji prehoda na električna vozila. Pri tem velja poudariti, da Stellantis ni edini, saj imajo visoke stroške zaradi počasnejšega prehoda tudi drugi proizvajalci. Ford je odpisal 19,5 milijarde dolarjev, General Motors pa 7,6 milijarde dolarjev.

Delnice Stellantisa so po objavi izgubile četrtino vrednosti in so najnižje po...

Slo-Tech - Evropski avtomobilski konglomerat Stellantis, ki je nastal z združitvijo Fiat Cryslerja in PSA, s čimer obvladuje 14 znamk, je ukinil razvoj vozil na vodikove gorivne celice (FCEV). Njihovi zagovorniki so pogosto poudarjali čistost izpuha (ki je voda), zeleno gorivo (ki je vodik) in hitro polnjenje. A Stellantis je ocenil, da so slabosti vodikove tehnologije preveč izrazite, da bi jo bilo danes smiselno razvijati v komercialne namene. To je korenit obrat, saj je podjetje še letos nameravalo začeti prodajati gospodarska vodila z vodikovimi gorivnimi celicami.

Vodik ima nekaj lastnih pomanjkljivosti, med katerimi so nizka volumetrična energijska gostota in težavno shranjevanje, ter precej več slabosti zaradi trenutnega stanja tehnologije in infrastrukture. Polnilna infrastruktura je zelo skromna, vozila so neučinkovita, vodik pa dandanes večinoma ni zelen. Še vedno se večidel pridobiva s parnim reformingom zemeljskega plina, kar je fosilni vir, postopek pa je energetsko potraten....

Frankfurter Allgemeine Zeitung - Pred skoraj dvema letoma je Tesla izbrala okolico Berlina za gradnjo nove tovarne baterij, ki se kljub občasnim zastojem nadaljuje. Pri tem pa lahko računa na izdatno državo pomoč, o kateri se Nemčija še pogaja z Evropsko komisijo. Neuradno gre za 1,1 milijarde evrov, uradno pa bo številka znana konec leta.

Gre namreč za namenska sredstva, ki jih zagotavlja dvanajst evropskih držav v okviru panevropskega raziskovalnega in inovacijskega projekta za baterije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Slovaška, Španija in Švedska). Skupno je na voljo 2,9 milijarde dolarjev, s čimer želi EU proizvodnjo baterij za lokalne potrebe preseliti iz Azije na domača tla. Prvi konzorcij proizvajalec baterij je Evropska komisija potrdila leta 2019, Tesla pa predstavlja srce drugega konzorcija.

Končne številke bodo odvisne tudi od zavez in realizacije glede investicij zasebnega sektorja in ustvarjenih delovnih mest. Tesla govori o pet milijard evrov vredni...

Slo-Tech - Električni avtomobili niso le okolju prijaznejši, vsaj v mestih, temveč je vožnja z njimi tudi cenejša. Elektrika ni obremenjena s trošarinami na goriva, kar pa pomeni, da manj nabere tudi država. Dokler jih je malo, to ni težava, ni pa pričakovati, da bi tudi po popolnem prehodu na električna vozila tako ostalo. V Sloveniji za električna vozila (brez drugih vrst pogona, torej ne za hibride) velja oprostitev plačila letne dajatve, hkrati ne plačamo nič trošarin, nakup vozila pa je subvencioniran. Na Norveškem, kjer vodijo pri deležu električnih vozil, so šli še korak dlje, saj za električna vozila ni treba plačati DDV, letne dajatve, cestnin in v večini mesti niti parkirnin, imajo pa tudi popuste na trajektih in dovoljenje za uporabo posebnih pasov za avtobuse. Medtem pa v ZDA ugotavljajo, da takšen izpad prihodkov ni zaželen, zato so začeli uvajati dodatne dajatve za uporabo električnih vozil.

Čeprav je prodanih električnih vozil v ZDA manj kot 2 odstotka, so jih že začeli...

Slo-Tech - Na Švedskem so odprli prvi odsek pametne elektrificirane ceste, ki je namenjena električnim vozilom. Dva kilometra dolg odsek med Rosersbergom in letališčem Arlanda v prestolnici se imenuje eRoadArlanda in predstavlja prvo elektrificirano cesto na svetu, ki ni namenjena zgolj javnemu prevozu. V asfalt je zalit kovinski vodnik, s katerim ima vozilo prek posebne roke med vožnjo stik. Na ta način vozilo dobiva električno energijo neposredno iz omrežja in baterijo med vožnjo polni. Za zdaj obstaja le eno primerno vozilo, in sicer en tovornjak švedsko-danske pošte PostNord.

Za varnost je poskrbljeno tako, da je vodnik pod napetostjo le, ko zazna vozilo nad seboj. Na ta način je mogoče cesto popolnoma varno prečkati in celo stopiti na vodnik. Dva kilometra dolg odsek je stal milijon evrov. Ocenjujejo, da bi...

Slo-Tech - Afera z goljufanjem pri izpustih dušikovih oksidov v Volkswagnovih dizlih dobiva nove razsežnosti. Po petkovem priznanju, da je podjetje več let goljufalo in v svoja vozila vgrajevalo programsko opremo, ki je med merjenjem emisij poskrbela za z zakonodajo skladen izpuh, pri normalnem delovanju pa zavoljo boljših zmogljivosti te prekoračila za 40-krat, se dnevi izvršnega direktorja Martina Winterkorna zdijo šteti.

Za ta petek je napovedana seja nadzornega sveta, kjer bi morali izvršnemu direktorju Winterkornu pogodbo podaljšati do leta 2018, kar se je še prejšnji četrtek zdelo le formalnost. Sedaj so analitiki prepričani, da Winterkorn stolčka ne bo obdržal. Po neuradnih informacijah naj bi do konca tedna odstopil kar sam, kot njegova zamenjava pa se omenja...