Slo-Tech - Lani smo poročali o pritiskih ameriških oblasti na več univerz, med drugim Harvard, ki mu je ameriška administracija odrekla 2,2 milijarde dolarjev financiranja raziskovalnih projektov. Univerzi so očitali antisemitizem in od nje zahtevali kopico ukrepov, ki bi vplivali na sprejem študentov, poučevanje in raziskovanje. Harvard se je na poizkuse posegov v avtonomijo ostro odzval in ameriško vlado tožil. V The New York Timesu so redno spremljali dogodke in leto dni pozneje je jasno, da je Harvard zmagal. Financiranje je bilo obnovljeno.

Ameriški predsednik je moral odstopiti od vseh finančnih zahtevkov, tudi od 200 milijonov dolarjev, ki jih je administracija naposled terjala kot poravnavo. Čeprav je bil Harvard glavna tarča med univerzami, od katere so terjali poravnavo kot priznanje, da naj bi univerza nezadostno ukrepala proti antisemitizmu, je Harvard očitke odločno zavračal. Bela hiša je naposled odstopila od zahtevka, piše časnik.

Ko je o tem poročal The New York Times, je...

Slo-Tech - Ameriška administracija je Harvardu preklicala certifikat Student and Exchange Visitor Program, ki univerzi omogoča vpisovaje tujih študentov. Na univerzi, ki ima vpisanih več kot 6700 tujih študentov na različnih stopnjah študijah, so odločitev označili kot protizakonito in sprožili sodni spor. A če sodišče ne bo izdalo začasne odredbe ali odpravilo odločitve, ne morejo več vpisovati tujih študentov, obstoječi študentje pa se morajo prešolati, če želijo legalno ostati v ZDA.

Odločitev, ki jo je Oddelek za domovinsko varnost (DHS) sprejel v četrtek, daje Harvardu 72 ur časa za izvedbo. Pod pismo je podpisana vodja DHS Kristi Noem. V njem Harvardu očitajo nespoštovanje zakonodaje, podpihovanje terorizma, antisemitizem in sodelovanje s kitajsko komunistično partijo. Trdijo, da je kampus na Harvardu sovražno okolje za Jude, da promovira Hamas in uvaja rasistično politiko DEI (različnost, enakost, vključenost). Zaradi tega so preklicali certifikat, torej Harvard v prihodnjem letu ne...

Slo-Tech - V reviji Nature so analizirali zaposlitvene oglase ter njihove oglede in prijave nanje na svoji strani. Ugotovili so, da se kažejo prvi znaki množičnih prekinitev financiranja znanosti v ZDA. Povečalo se je tako število prijav ameriških raziskovalcev na tuje inštitucije, zlasti kanadske in evropske, kakor tudi število ogledov tovrstni oglasov. Po drugi strani se zmanjšuje zanimanje tujcev za delo v ZDA.

V ZDA nova administracija reže že odobrene projekte za financiranje prek organizacije NIH, poleg tega pa z zamrznitvijo ali celo ukinitvijo zveznega financiranja grozi tudi posameznim univerzam. Medtem ko se Harvard ni uklonil, je na primer Columbia popustila. Od zaostritve retorike in dejanj marca letos se je število ogledov oglasov za delo v tujini povečalo za 68 odstotkov, ugotavljajo v Nature. Število oddanih prijav na deovna mesta v tujini pa se je povečalo za tretjino. Tako velikih sprememb v tako kratkem času niso vajeni. Nature ni objavila absolutnih številk, ker je to...

Slo-Tech - Ameriška zvezna vlada je zamrznila 2,2 milijarde dolarjev sredstev v obliki raziskovalnih projektov in dodatnih 60 milijonov dolarjev institucionalnega financiranja, do katerih je upravičena Univerza Harvard. Ministrstvo za izobraževanje se je za enostransko zamrznitev financiranja odločilo, ker naj bi Harvard kršil zakonodajo in ker naj bi na kampusu dopuščal antisemitizem. Univerzi so navrgli kup očitkov in naložili vrsto zahtev, med drugim spremembe upravljanja in vodenja, spremembe v sprejemu študentov in zaposlovanju, uvesti zunanji nadzor nad določenimi študijskimi programi, ukiniti programe za DEI (raznolikost, enakost, vključenost). S Harvarda so se odzvali z odločno izjavo, da se ne bodo pustili ustrahovati in pristali na diktat, kaj smejo raziskovati in kako bodo delovali. Poudarili so, da so v minulem letu izvedli več reform in uveljavili spremembe, ki zagotavljajo vključujoče in prijazno okolje za vse študente, da spoštujejo vso zakonodajo in da so sprejeli številne...

Slo-Tech - Vsake toliko časa se zlasti po internetu razširijo anektodična poročila o posameznikih, ki so dobili covid-19 kmalu zatem, ko so ozdraveli, pri čemer so nekatere zabeljene še s trditvami, da je potek bolezni vdrugo težji, hujši, daljši. Pred skoraj pol leta, ko je bil virus od Evrope še precej oddaljen, hkrati pa smo o njem vedeli manj, je bil konsenz, da ponovna okužba v kratkem času ni možna in da gre za ostanke virusa. Pol leta pozneje se mnenje večine strokovnjakov ni spremenilo, piše The New York Times, a hudič se skriva v detajlih.

Vprašanje, ali smo po premagani bolezni imuni na ponovno okužbo in kako dolgo ta imunost traja, ni pomembno le za posameznika, temveč ima vpliv tudi na epidemiološki boj proti bolezni. Če namreč lahko kmalu zbolimo ponovno, potem čredne imunosti ni možnost doseči, kar slika distopično prihodnost sveta s trajno navzočim covidom-19. Če pa po drugi strani imunost traja dlje časa, najraje več let, je čredno imunost možno doseči z okužbo velikega dela...

Slo-Tech - Boju proti povampirjenim založnikom znanstvenih revij, ki sta ga letos razpihala Timothy Gowers in John Baez, tlel pa je že od prej, se je do danes pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov in organizacij. Pridružuje se tudi Harvard, ki bo zmanjšal število naročenih plačljivih revij in vzpodbujal objavljanje v prosto dostopnih.

Glavni problem so astronomske cene, proti katerim se univerze, inštituti in knjižnice sploh ne morejo boriti. Založniki, kot je Elsevier, izkoriščajo dejstvo, da so nekatere njihove revije ključne oziroma najpopularnejše na svojem področju. Ker imajo najvišje faktorje vpliva (impact factor, ki se za posamezno leto računa kot razmerje med številom citiranih člankov, ki jih je revija objavila, in številom vseh v njej objavljenih člankov), so...