Slo-Tech - Marcel Bucher, ki na kölnski univerzi poučuje botaniko, je v kolumni za Nature potožil, da mu je ChatGPT pobrisal dve leti zgodovine pogovorov. Resda je bil za spodrsljaj kriv sam, a ob tem opozarja, da sistem nima nobenih varovalk niti jasnih opozoril, kaj izbira posamezne možnosti spremeni. Uporabniki na družbenih omrežjih niso zelo prizanesljivi do profesorjevih tegob.

Bucher pojasnjuje, da je v zadnjih dveh letih plačljivi ChatGPT uporabljal kot vsakodnevnega asistenta, ki mu je pomagal pisati elektronska sporočila, pripravljati projektne prijave, zasnovati učne programe, sestavljati učni material, recenzirati članke itd. V tem času ga je ukrojil po svojih potrebah, nato pa je avgusta lani v nastavitvah onemogočil soglasje za deljenje podatkov (data consent). Zanimalo ga je, kaj se bo zgodilo, in rezultat je bil zares zelo zanimiv. ChatGPT je nemudoma pobrisal vso njegovo zgodovino pogovorov in nastavitev. Tudi ko je funkcijo vnovič aktiviral, se podatki niso vrnili. Na...

Slo-Tech - OpenAI je sporočil, da bo moral zaradi začasne sodne odredbe v tožbi, ki so jo zoper podjetje vložili The New York Times in nekaj drugih založnikov, hraniti vso zgodovino pogovorov z uporabniki, četudi bodo ti v spletnem vmesniku "izbrisali" pogovor. V tožbi zoper OpenAI založniki trdijo, da so bile z razvojem orodja ChatGPT in različnih modelov, ki ga poganjajo, kršene avtorske pravice. To bi lahko dokazali z daljšimi izseki avtorsko zaščitenih vsebin, ki jih domnevno ChatGPT izpiše ob določenih pozivih. Brisanje zgodovine pogovorov bi bilo uničevanje dokazov, meni sodišče, zato je treba zgodovino hraniti.

Ukrep bo prizadel uporabnike različic ChatGPT Free, Plus, Pro in dostopa prek API, ne nanaša pa se na ChatGPT Enterprise ali ChatGPT Edu. Prav tako ne velja za uporabnike, ki imajo izrecno sklenjene dogovore o neshranjevanju podatkov (Zero Data Retention). OpenAI se je sicer pritožil na odredbo, a dokler velja, se bodo pogovori shranjevali.

To predstavlja zanimiv trk s splošno...

Slo-Tech - OpenAI je nadgradil ChatGPT s precej boljšim spominom, saj si bo sedaj zapomnil vse naše interakcije in pri nadaljnji črpal tudi iz njih. Gre za nadgradnjo funkcije Memory, ki jo je ChatGPT dobil lani in je uporabniku omogočila, da je umetni inteligenci naročil, da si nekaj izrecno zapomni. Po novem bosta načina priklica dva.

Še vedno bo uporabljal spomine, ki so mu jih uporabniki izrecno zapisali v zgodovino, tako imenovane shranjene spomine (saved memories). Hkrati bo uporabljal tudi védenje o uporabniku, ki ga je nabral iz prejšnjih interakcij. OpenAI to označuje kot zgodovino pogovorov (chat history), ki jo ChatGPT sproti shranjuje, razen če ga uporabljamo v začasnem načinu (temporary).

Kaj pa se spreminja za nas? Čisto nič. OpenAI je dejal, da bo novost veljala povsod po svetu, razen v EU, Švici, Liechtensteinu, Veliki Britaniji, na Norveškem in Islandiji. Razlogov ni treba posebej izpostavljati: v evropskem prostoru veljajo stroga pravila glede varovanja zasebnosti, zaradi...

Slo-Tech - Sam Altman je danes razkril, da bo OpenAI uporabnikom velikega jezikovnega modela ChatGPT omogočil ustvariti lastne verzije modela, ki se imenujejo GPT-ji. To bo možno brez znanja programiranja, saj bodo zadostovala enostavna navodila v človeškem jeziku in dodatne informacije, ki jih bomo posredovali. Nato ga usmerimo v pravo smer, saj je vsak GPT lahko namenjen specifičnim nalogam.

Novost je za zdaj dostopna naročnikom plačljive verzije ChatGPT Plus. Za zdaj podrobnosti še niso znane, a ti novi modeli bodo načeloma dostopni tudi drugim uporabnikom. Vsi bodo lahko interagirali z njimi, ne bodo pa videli zgodovine pogovorov drugih uporabnikov ali avtorja. OpenAI bo v ta namen ustvaril "GPT Store", kjer jih bomo našli in začeli uporabljati. Poslovni uporabniki (GPT Enterprise) pa bodo lahko vzpostavili lastne modele zgolj za interno rabo.

OpenAI je navedel nekaj primerov, za kaj bi se lahko posamezni modele specializirali. Tako so omenili "Writing Coach" "Sous Chef", "Math Mentor",...

Slo-Tech - Vprašanje časa je bilo, kdaj bo OpenAI doletela prva tožba zaradi navedb, ki jih bo umetna inteligenca ChatGPT halucinirala. To je znana pomanjkljivost velikih jezikovnih modelov, ki si manjkajoče informacije preprosto izmislijo, saj je njegova glavna naloga ustvarjanje besedil, ne pa faktično točnih povzetkov. Radijski voditelj Mark Walters iz Georgie, ki je eden največjih zagovornikov pravice do nošenja orožja v ZDA, toži OpenAI, ker je ChatGPT ustvarjal neresnične navedbe o njem.

Novinar Fred Riehl je ChatGPT-ju podal povezavo do resničnega primera na zveznem sodišču in prosil za povzetek. ChatGPT se je odzval z besedilom, ki je bilo neresnično, v njem pa je o Waltersu zmešal resnične informacije in laži. Med drugim je na primer trdil, da je Walters domnevno poneveril več kot pet milijonov dolarjev Second Amendment Foundation. Walters ni bil nikoli niti osumljen česa takšnega. Riehl teh informacij seveda ni objavil, jih je pa preveril. Tako je verjetno tudi Walters izvedel...

Slo-Tech - Čudenje sveta nad zmožnostmi sogovornika ChatGPT ne jenja, temveč ljudje iščejo nove načine uporabe. ChatGPT se je uradno prebil tudi med znanstvenike ali pa vsaj soavtorje znanstvenih prispevkov, saj so se pojavili že štirje članki oziroma rokopisi, kjer so raziskovalci pri pisanju uporabili ChatGPT in ga tudi navedli med soavtorji. Jasnih pravil na tem področju še ni, zato bodo morali uredniki, založniki in raziskovalci stakniti glave in ugotoviti, kako regulirati novo tehnologijo. Od novembra, ko je postala javno dostopna, jo namreč lahko uporablja kdorkoli.

Kot veliki jezikovni model in napreden algoritem strojnega učenja se je ChatGPT naučil iz ogromnih količin besedil na internetu. Rezultat je prepričljivo posnemanje človeškega jezika, a o globljem razumevanju ne moremo govoriti, saj se ChatGPT brez težave tudi zlaže ali odgovori popolne neumnosti. Medtem ko so njegovi eseji za šolsko rabo videti prepričljivi, je v znanosti trenutno žgoče vprašanje, kako in v kolikšni meri...